-
Ἀμνῑσός, ὁ pristanišče mesta Knosa na Kreti.
-
ἀνά-πλοος, ὁ, skrč. -πλους 1. vožnja navzgor. 2. pristajanje, pristanišče.
-
Ἀρμήνη, ἡ pristanišče pri Sinopi.
-
Αὐλίς, ίδος, ἡ pristanišče v Bojotiji.
-
Γλαύκη, ἡ pristanišče pri Mikali.
-
ἐγ-καθορμίζομαι med. priplovem v pristanišče.
-
ἐγκαθόρμισις, εως, ἡ prihod (ladij) v pristanišče.
-
ἐπί-νειον, τό (ναῦς) sidrišče, pristanišče, ladjedelnica.
-
ἐπ-ιωγαί, αἱ ep. pristanišče, zatišje, zavetišče za ladje.
-
ἐφόρμησις, εως, ἡ 1. (ἐφ-ορμέω) a) postaja za ladje, pristanišče; b) obleganje, zaprtje, blokada. 2. (ἐφ-ορμάω) kraj napada, prijemališče.
-
ἐφ-ορμίζομαι med. z aor. pass. pridem, priplovem v pristanišče ἔς τι.
-
ζεῦγμα, ατος, τό spojitev, iz ladij narejen most, ki je zapiral pristanišče, λιμένος zaprto pristanišče.
-
καθ-ορμίζω 1. act. pripeljem v pristanišče. 2. med. pripeljem se v pristanišče, pristanem ταῖς ναυσίν, izkrcam se.
-
Κάλπης λιμήν, ὁ pristanišče in mesto na obali Bitinije.
-
κατ-άγω [gl. ἄγω; ep. aor. mixtus. inf. καταξέμεν] κατ-αγῑνέω I. act. 1. a) doli peljem, vodim, spravljam (v podzemlje) ψυχάς, εἰς Ἀΐδαο; b) pripeljem ladjo z morja k obali, v pristanišče, privlečem sovražno ladjo v pristanišče (da plača tam davek). 2. popeljem, ženem kam ἵππους ἐπὶ νῆας, zanesem v kak kraj Κρήτηνδε. 3. privedem, pokličem nazaj φυγάδας, ἐκπεπτωκότας; obnovim, zopet vpeljem τυραννίδας εἰς τὰς πόλεις, postavim zopet na prestol τινὰ ἐπὶ βασιλείῃ; θρίαμβον obhajam zmagoslavje (pr. lat. victoriam reportare). II. med. 1. peljem se navzdol, pripeljem se v pristanišče, pristanem, izkrcam se, priplovem v Σίγειον. 2. grem kam, ostanem (nastanim se) pri kom. 3. vrnem se εἰς, ἐπί τι.
-
καταγωγή, ἡ (κατ-άγω) 1. pristajanje, izkrcavanje. 2. pristanišče, prenočišče, postajališče.
-
κατα-θέω 1. intr. doli tečem, hitim τῶν ὀρέων, priplovem v pristanišče, pristanem εἰς Πειραιᾶ, vdiram v kaj, napadam εἰς τὰς πόλεις. 2. trans. plenim po zemlji, klatim se po deželi in plenim χώραν.
-
κατ-αίρω intr. doli prihajam, (pri)letim, spuščam se na, pridem kam ἐκεῖσε, priplovem v pristanišče ἔς τι.
-
κατά-πλους, ὁ 1. vožnja navzdol ali v pristanišče, pristanje, izkrcanje, vožnja, prevoz; ὁ οἴκαδε vrnitev; τοῖς δὲ ἀφειδὴς ὁ κατάπλους καθειστήκει pripeljali so se, ne prizanašajoč svojim ladjam. 2. prevožena pot (Arr. An. 6, 4, 2).
-
κάταρσις, εως, ἡ (κατ-αίρω) pristanišče, pristajališče.