Franja

ἀφ-ορμή, ἠ 1. izhodišče, zavetje, pribežališče, opirališče, oporišče. 2. a) povod, vzrok, prilika, priložnost NT; b) glavnica, sredstvo, snov (govora) ἀφορμὴ ἔργων nabava sredstev; ἀφορμὴ εἰς τὸν βίον sredstvo za življenje, ἀφορμὴ παισίν živež za otroke.

εὐκαιρία, ἡ priložnost, pravi trenotek, primeren čas NT.

εὐπορία, ἡ 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna pot; εὐπορία ἐστί lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje; εὐπορία τῆς τύχης milost, naklonjenost usode; εὐπορία τοῦ βίου živež, hrana; NT zaslužek.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.