Franja

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἀ-πίθανος 2 1. ki ne more koga prepričati, neverjeten. 2. ki težko veruje, neveren, trdoglav.

πείθω [Et. lat. fīdus, foedus; fido (iz bheidhō). – Obl. fut. πείσω, aor. ἔπεισα, pf. πέπεικα, pass. pf. πέπεισμαι, aor. ἐπείσθην; med. fut. πείσομαι, pf. 2 act. πέποιθα; ep. impf. πεῖθον, fut. inf. πεισέμεν, aor. 2 πέπιθον, cj. 3 sg. πεπίθῃσι, k temu fut. πεπιθήσω, pf. 2 cj. 1 pl. πεποίθομεν, plpf. πεποίθεα, 1 pl. ἐπέπιθμεν, aor. 2 med. πεπιθόμην, πιθόμην]. I. act. 1. trans. a) prepričam, pregovorim, preverim, uverim, τινά τι koga o čem; τὸ πεῖθον razlog, πείθω ἐμαυτόν prepričan sem, verujem, ταῦτα ἔπειθε to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) τινά τι, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., ὡς; πείθων, πείσας s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), τὰ πείθοντα ἐσθίω jem, kar vzbuja tek, φυλάττομαι τὰ πείθοντα varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre) varam, zapeljem γυναῖκα, podkupim χρήμασι, δώροις, najmem μισθῷ; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim θυέλλας. 2. intr. pf. πέποιθα a) sem prepričan, sem uverjen; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj τινί, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινα NT, acc. c. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), ὑπό τινος od koga, τί, εἴς τι k čemu, acc. c. inf., ὡς, ὥστε, ὅπως itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, γήραι vdam se = potrpežljivo prenašam, δαιτί vdam se želji po obedu, νυκτί sledim vabilu noči, uležem se k počitku, πείθεσθέ μοι ῥαβδοῦχον ἑλέσθαι ubogajte in izvolite. 3. verujem, zaupam τινί, ταῦτ' ἐγώ σοι οὐ πείθομαι tega ti ne verujem; pf. πέπεισμαι prepričan sem, uverjen sem.

πιστόω (πιστός) 1. act. storim, da je kdo zvest (zanesljiv) τινά τινι, potrdim v veri, uverim, prepričam koga, τινὰ ὅρκοις zaprisežem koga, zavežem koga s prisego. 2. pass. a) dam se prepričati, uverim se, verujem, zanesem se, sem prepričan, uverjen, πιστωθείς uverjen, prepričan; b) zaupam komu, ἐνὶ θυμῷ jamčim, porok sem za koga. 3. med. a) zavežem si koga, zavežemo se med seboj, damo si poroštvo, zajamčimo si medsebojno zvestobo v prijateljstvu; b) pridobim si, zagotovim si koga.

συν-έπομαι med. 1. sledim skupno komu, spremljam ga, grem skupaj s kom τινί, μετά τινος. 2. pristajam na kaj, dam se prepričati.