Franja

ἀ-μετάπειστος 2 kdor se ne da pregovoriti, neizpremenljiv.

ἀ-πειθής 2 (πείθομαι) 1. kdor se ne da pregovoriti, nepokoren τινί. 2. NT neveren.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἐπι-πείθομαι pass. ep. poet. dam se pregovoriti (θυμός), pokoravam se, slušam koga, ustrezam komu τινί.

εὐ-πειθής 2 εὔ-πειστος 2 1. (πείθομαι) kdor se da lahko pregovoriti, poslušen, pokoren. 2. (πείθω) ki lahko pregovori, prepričevalen.

μετ-αναγιγνώσκομαι pass. poet. [aor. μετανεγνώσθην] dam se pregovoriti, neham se srditi nad kom θυμῶν τινι.

πείθω [Et. lat. fīdus, foedus; fido (iz bheidhō). – Obl. fut. πείσω, aor. ἔπεισα, pf. πέπεικα, pass. pf. πέπεισμαι, aor. ἐπείσθην; med. fut. πείσομαι, pf. 2 act. πέποιθα; ep. impf. πεῖθον, fut. inf. πεισέμεν, aor. 2 πέπιθον, cj. 3 sg. πεπίθῃσι, k temu fut. πεπιθήσω, pf. 2 cj. 1 pl. πεποίθομεν, plpf. πεποίθεα, 1 pl. ἐπέπιθμεν, aor. 2 med. πεπιθόμην, πιθόμην]. I. act. 1. trans. a) prepričam, pregovorim, preverim, uverim, τινά τι koga o čem; τὸ πεῖθον razlog, πείθω ἐμαυτόν prepričan sem, verujem, ταῦτα ἔπειθε to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) τινά τι, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., ὡς; πείθων, πείσας s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), τὰ πείθοντα ἐσθίω jem, kar vzbuja tek, φυλάττομαι τὰ πείθοντα varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre) varam, zapeljem γυναῖκα, podkupim χρήμασι, δώροις, najmem μισθῷ; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim θυέλλας. 2. intr. pf. πέποιθα a) sem prepričan, sem uverjen; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj τινί, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινα NT, acc. c. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), ὑπό τινος od koga, τί, εἴς τι k čemu, acc. c. inf., ὡς, ὥστε, ὅπως itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, γήραι vdam se = potrpežljivo prenašam, δαιτί vdam se želji po obedu, νυκτί sledim vabilu noči, uležem se k počitku, πείθεσθέ μοι ῥαβδοῦχον ἑλέσθαι ubogajte in izvolite. 3. verujem, zaupam τινί, ταῦτ' ἐγώ σοι οὐ πείθομαι tega ti ne verujem; pf. πέπεισμαι prepričan sem, uverjen sem.

πιθανός 3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.

συμ-πείθω s kom vred pregovarjam, pomagam pregovoriti, napotim, pripravim koga k čemu τινά.