Franja

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἀ-δῇος 2 (ἀ-δήιος) poet. ne sovražen, varen (pred sovražniki).

αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.

αἰσχῡ́νω (αἶσχος) [fut. αἰσχῠνῶ, aor. ᾔσχῡνα, med. αἰσχῠνοῦμαι, aor. pass. ᾐσχύνθην, pf. ᾔσχυμμαι] 1. act. grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast (sramoto). 2. med. = pass. z med. fut. sramujem se, sram me je (τινά pred kom), pridem v sramoto; αἰσχύνομαι λέγων sramujem se, ker (ko) govorim, αἰ. λέγειν sramujem se govoriti, reči (in zato ne povem).

ἀλεξ-ᾰ́νεμος 2 ep. kar brani pred vetrom, veter odbijajoč.

ἀλεξί-κακος 2 ep. nesrečo odvračajoč, pred nesrečo braneč.

ἀμ ep. poet. = ἀνά pred β, μ, π, φ, ψ.

ἀμφι-κᾰλύπτω ep. 1. ogrnem, pokrivam, skrivam, zakrivam; φρένας zatemnim. 2. obdajam, zajamem; ὄρος πόλει nasujem, nakopičim goro okrog mesta: θάνατός μιν ἀ. smrt ga je objela; νύκτα μάχῃ razgrnem noč črez bitko; σάκος τινί držim ščit pred kom v obrambo.

ἄν³ 1. = ἀνά (pred ν, δ, θ, στ, σχ, τ). 2. = ἄνα = ἀνέστη vstal je (Il. 3. 268).

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βῐβᾰ́ζω [fut. ἀνα-βιβῶ, ᾷς, aor. ἀνεβίβασα, med. fut. ἀναβιβῶμαι, aor. ἀνεβιβασάμην] 1. act. a) peljem koga gori; ἐφ' ἵππον dvignem, posadim (pomagam) na konja; ἐπὶ τὸ ὄχημα dvignem na voz; ἐπὶ τὴν ναῦν spravim na ladjo, vkrcam; b) τριήρεις potegnem na suho (πρὸς τὴν γῆν); ἐπὶ τὴν πυρήν ukažem koga na grmado položiti; τοὺς φθόγγους pravilno vzdigujem in znižujem glasove. 2. med. tiram, pripeljem pred sodišče παιδία (kot priče), τινά spravim na ladje, vkrcam.

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἀνα-καλέω, poet. ἀγκαλέω 1. act. a) glasno kličem, pozivljem; slavim πῦρ; zovem, nazivljem, imenujem εὐεργέτην; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; θεούς na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj; σάλπιγγι dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem κύνας.

ἀνεμο-σκεπής 2 (σκέπη) ep. veter odbijajoč, pred vetrom braneč.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἄν-ισος 2 kdor ima kako prednost pred kom, neenak, krivičen.

ἄντα (gl. ἀντί) ep. 1. adv. nasproti, v obraz, naravnost; μάχεσθαι mož z možem, iz oči v oči; στῆ δ' ἄντα σχομένη ustavila se je pred njim; θεοῖσι γὰρ ἄντα ἐῴκει bil je popolnoma bogovom podoben; ἄντα τιτύσκομαι merim naravnost pred seboj. 2. praep. z gen. pred, proti; ἄντα σέθεν pred teboj, v tvoji navzočnosti.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.