Franja

ἀνεξί-κακος 2 (ἀν-έχομαι) potrpežljiv NT.

εὐ-χερής 2 [Et. εὐ + g'heres, sor. χείρ (= priročen). – comp. -χερέστερος] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, ἐν εὐχερεῖ τίθεμαί τι preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, postrežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. – adv. -χερῶς lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.

μακρό-θῡμος 2 prizanesljiv, potrpežljiv NT.

ταλα-πενθής 2 (τλῆναι, πένθος) ki trpi nesreče, nesrečen, vztrajen, potrpežljiv.

ταλασί-φρων 2 ep. ταλά-φρων ep. vztrajen, stanoviten, potrpežljiv.

τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.

τλητός 3 ep. poet. (τλῆναι) 1. potrpežljiv, strpljiv, vztrajen, stanoviten. 2. kar se more pretrpeti (prenesti), znosen, οὐ τλητός neznosen.