Franja

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἐπι-γίγνομαι d. m., ion. ἐπι-γῑ́νομαι 1. nastanem, rodim se pozneje, živim za kom τινί, οἱ ἐπιγενόμενοι potomci (= τὸ ἐπιγενόμενον γένος); τὰ ἐπιγιγνόμενα novejše tvorbe ali uredbe, τοῦ ἐπιγενομένου θέρους sledeče poletje. 2. a) prihajam zraven, približam se, začenjam se, nastopim, pretečem, χρόνου ἐπιγιγνομένου tekom časa, črez nekaj časa, ἔαρος ὥρη se (pri)bliža, νὺξ ἐπεγένετο noč je nastopila, znočilo se je, ὕδωρ, ὑετὸς ἐπιγίγνεται začne deževati, διώξει začenjam zasledovanje, νότος ἐπεγένετο jug je potegnil NT; slično tudi o drugih vremenskih prikaznih; b) o nezgodi, ki koga zadene: dogodim se, pripetim se, zadenem συμφορά, τέρατα, οἷς ἀρχομένοις v začetku; c) sovražno: prihajam nad koga, napadem τινὶ κατὰ νώτου.

θερεία, ἡ, ion. -είη (θέρος) poletje.

θερίζω (θέρος) [fut. θεριῶ, aor. ἐθέρισα, pf. τεθέρισμαι, aor. pass. ἐθερίσθην] 1. intr. prebijem, preživim poletje. 2. trans. a) žanjem, kosim (po)spravljam jarino (jaro žetev); odsekam γλῶσσαν; b) pren. žanjem, dobim plačilo.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.