Franja

αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.

δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.

ἐπι-σκυθίζω ion. dajem komu po skitski navadi piti čisto (nemešano) vino.

κρᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. κρητήρ (κεράννυμι) 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; κρητῆρα κεράννυμι ali κεράννυμαι mešam v vrču vino, ἵσταμαι postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), θεοῖς bogovom na čast, ἐλεύθερον v proslavo svobode. 2. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).

πῑ́νω [Et. bibo (iz pi-bo), potus, po-culum (iz pō-tlo-m); slov. piti, pivo, pir. – Obl. fut. πίομαι, aor. ἔπιον, pf. πέπωκα, pass. pf. πέπομαι, aor. ἐπόθην, fut. ποθήσομαι, adi. verb. ποτός in ποτέον; ep. pr. inf. πινέμεν(αι), impf. iter. πίνεσκε, aor. cj. 2 sg. πίῃσθα, inf. πιέμεν in πιέειν, NT fut. 2 sg. πίεσαι, aor. imp. πιέ, inf. πεῖν, πῖν]. 1. pijem, izpijem, popivam. 2. posrkam, popijem, usrkam, navzamem se česa (o zemlji).

ποτίζω (πότος) dajem piti, napajam.

Πῡθώ, ους, ἡ Πυθών, ῶνος, ἡ najstarejše ime kraja ob Parnasu v Fokidi, sedež Apolonovega proročišča = Delfi; Πυθοῖ v Piti, Πυθῶδε v Pito.