Franja

ἀγέλη, ἡ [Et. ἄγω, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. ἀγέληφι v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.

βακτηρία, ἡ [Et. kor. bak-, palica; lat. baculum, bacillum, imbecillus, gršk. še βάκτρον] opora, palica.

βάκτρον, τό palica, opora.

βου-πλήξ, ῆγος, ἡ (πλήσσω) ep. koničasta palica, s katero so poganjali živino, osten, bodec.

εὔ-θυρσος 2 νάρθηξ lepa Bakhova palica (tirz).

θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).

κάλαμος, ὁ [Et. iz k'olemo-s, lat. culmus, slama (iz k'olemo-s), slov. slama (rusko solóma), nem. Halm; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT.

καλαῦροψ, οπος, ἡ [Et. καλα (gl. κῆλον) + υροψ (iz ϝροπ, gl. ῥόπαλον)] (zgoraj zakrivljena) pastirska palica.

κανών¹, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

κηρῡ́κειον, τό, ion. κηρυκήιον in κηρύκιον (κῆρυξ) glasniška palica.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

νάρθηξ, ηκος, ὁ 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica; tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škatljica, posoda za zdravila in mazila.

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

ὄρπηξ, ηκος, ὁ ep. (gl. ἅρπη) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje.

ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.

ῥαπίζω [Et. od ῥαπίς, ίδος palica, krepelec] tepem s šibo, bičam, šibam, bijem za uho, klofutam NT.

ῥόπαλον, τό 1. kij, bat, (pastirska) palica. 2. trkalo (na vratih).

σκέπαρνον, τό ep. [Et. slov. ščap = krepelce, palica] sekira, bradlja.

σκῆπτρον, τό 1. palica, gorjača. 2. palica kot znamenje časti ali vladarske oblasti: a) žezlo; pren. vladarska oblast, vlada, palica svečenika, glasnika, sodnika; b) opora, podpora.