Franja

βουλή, ἡ (βούλομαι) 1. volja, želja, sklep, namera, načrt, βουλὴν ποιοῦμαι sklenem, ukrenem. 2. nasvet, svet, βουλὴν δίδωμι svetujem. 3. posvetovanje, preudarjanje, βουλὴν ποιοῦμαι = ἐν βουλῇ ἔχω posvetujem se, βουλὴν δίδωμί τινι περί τινος dam komu čas za premišljevanje. 4. zbor svetovavcev; v Atenah: državni svet 500 članov, ἡ βουλὴ ἐν Ἀρείῳ πάγῳ areopag; v Rimu: senat.

βούλημα, ατος, τό (βούλομαι) volja, želja, sklep, načrt, namen, namera, pomen.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

διάνοια, ἡ (δια-νοέομαι) 1. (raz)umnost, preudarnost, razum, duh, duša, bistroumnost θαυμάζω τὴν διάνοιαν. 2. mišljenje, premišljevanje. 3. a) misel, mnenje, διάνοιαν ἔχω mislim; b) namen, namera, sklep; c) pomen.

ἐπίνοια, ἡ 1. misel, nakana, namera, načrt, prizadevanje, hrepenenje, ἐς ἐπίνοιαν (εἶμι) ἔρχομαί τινος pride mi kaj na misel, premišljujem o čem. 2. poet. poznejše spoznanje.

ἐπιχείρημα, ατος, τό ἐπιχείρησις, εως, ἡ 1. podjetje, poskus, namera, načrt, ukvarjanje s čim, trud, sklep (z dodanimi razlogi). 2. zarota, napad, ἡ ὑμετέρα na vas.

ῑ̓θύς², ύος, ἡ [Et. iz sīdhu-s. – samo acc. ἰθύν]. 1. ravna smer (pri hoji), ἀν' ἰθύν naravnost, ravno proti; pren. smer, napad, podjetje, započetje, πᾶσαν ἐπ' ἰθύν pri vsakem podjetju. 2. mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.

μέλλησις, εως, ἡ (μέλλω) 1. a) namera, naklep; b) pričakovanje. 2. odlog, odlašanje, obotavljanje, διὰ βραχείας μελλήσεως črez malo časa.

μῆδος¹, ους, τό ep. (samo pl. μήδεα) 1. misel, svet, sklep, načrt, namera, nakana. 2. skrb (za te) σὰ μήδεα.

νόημα, ατος, τό 1. misel; sklep, namen, namera, načrt. 2. mišljenje, mnenje; miselnost, pamet, razum, razsodnost, preudarnost.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

ὅρος, ου, ὁ, ion. οὖρος [Et. iz ϝορϝος od ϝερύω, gl. ἐρύομαι] 1. meja, mejnik, mejni kol, rob, ozemlje, dežela. 2. (ob)rok, konec, namera. 3. opredelba, določitev pojma, definicija.

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

σκοπός, ὁ (σκέπτομαι) 1. a) ogleda, oglednik, ogleduh; b) paznik, čuvaj, stražar; glasnik. 2. cilj, kraj, kamor se strelja, namen, namera, smoter, ἀπὸ σκοποῦ proti naši misli in nakani.

ὑπόθεσις, εως, ἡ (ὑπο-τίθημι) 1. podlaga; a) temelj, osnova, πολιτείας osnova javnega življenja, politika, politični oziri; b) načelo, vodilna misel, princip, ideja; c) tvarina (snov) razprave, glavna misel (vsebina) govora; d) predmet posvetovanja, predlog, nasvet, tema; e) načrt, obrazec, vzorec, model, ὑπόθεσις γραφική snov za opis. 2. domneva, podmena (hipoteza), pogoj, povod, pretveza, vzrok; namera, naklep, načrt, πρὸς ὑπόθεσιν τῆς πατρίδος πράττω oziram se pri svojem delovanju na korist domovine.

φρόνημα, ατος, τό 1. a) zdravo mišljenje, razum, pamet, razumnost, modrost; b) misel, načrt, osnova, namera, volja. 2. način mišljenja ali čustva; a) pogum, srčnost, zaupanje do samega sebe, samozavest; b) plemenito mišljenje, plemenitost, blagodušnost; c) oholost, ponos, ošabnost, prevzetnost.