Franja

ἄκων², ἄκουσα, ἆκον, ep. ἀέκων (iz ἀ-Ϝέκων) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, οὐκ ἄκων prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.

ἀπό-τακτος 2 (ἀπο-τάσσω), odločen, nalašč za kaj določen, namenjen.

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

ἐθελο-κακέω ion. nalašč sem slab, strahopeten, malovesten ali nemaren v izvrševanju svojih dolžnosti.

ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.

ἐξ-επίτηδες adv. nalašč, hotoma.

ἐπιμέλεια, ἡ (ἐπιμελής) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost περί τινος, τινός, ἔργων previdno ravnanje, ἐπιμέλεια ἔνι τινί nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, ἐπιμέλειαν ποιοῦμαι, ἔχω (περί) τινος skrbim za kaj, mislim na kaj, οὐδεμίαν ἐπιμέλειαν ποιοῦμαί τινος popolnoma zanemarjam; ἐπιμέλεια αὐτῶν ἔσται skrbeli (brigali se) bodo za nje; ἐπιμελείᾳ, κατ' ἐπιμέλειαν skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vežbanje, vaja ἀρετῆς, ταύτης ἐπιμελείας οὔσης περὶ ἀρετῆς ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba τῆς ψυχῆς, znanje, umetnost διδάσκω; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost φίλων; ἐπιμελείας τυγχάνω dam si postreči NT, ὑπό τινος spominja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, ἡ κατὰ γῆν nadvlada (hegemonija) na suhem.

ἐπιτηδές, at. ἐπίτηδες adv. 1. namenoma, nalašč, hote, ravno radi tega, v ta namen, v to svrho. 2. skrbno, marljivo, vneto, zadosti, primerno.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

λανθάνω, ep. ion. λήθω [Et. kor. lā, skrit biti, lat. lateo, strslov. lajati, zalezovati. – Obl. fut. λήσω, aor. ἔλαθον, pf. λέληθα, med. fut. λήσομαι, aor. ἐλαθόμην, pf. λέλησμαι; ep. impf. iter. λήθεσκον, aor. λάθον, cj. 3 sg. λάθῃσι, redupl. λελάθῃ, med. λαθόμην, redupl. λελαθόμην, pf. λέλασμαι, poet. fut. med. λελήσομαι]. I. act. 1. intr. sem pozabljen, skrit, prikrit, ostanem neopažen, τινά pred kom; pt. λαθών skrivaj, neopažen; λαθὼν ποιῶ = λανθάνω ποιῶν; λανθάνει ἐμέ prikrito mi je, ne opazim, ne vem, neznano mi je, ἔλαθεν αὐτὸν σύνθημα μὴ δοῦναι pozabil je dati, οὐ λανθάνεις, ὅ τι λέγεις dobro vem, kaj govoriš; pogosto stoji s pt. in z acc. (pa tudi brez acc.); v tem slučaju izraža pt. glavno dejanje, dočim se λανθάνω prevaja s "skrivaj, neopaženo, brez vednosti," n. pr.: ἔλαθον ἡμᾶς ἀποδράντες skrivaj so pobegnili, ἔλαθε τρεφόμενος na skrivnem, ἔλαθε Κῦρον ἀπελθών odšel je, ne da bi bil Kir to opazil (= a Kir tega ni opazil); λανθάνω τινὰ ποιήσας τι prikrito je komu, da sem kaj storil, ἐλάνθανον αὑτοὺς ἐπὶ τῷ λόφῳ γενόμενοι prišli so na grič, ne da bi vedeli = preden so se nadejali. 2. trans. storim, da kdo kaj pozabi, osvobodim, oprostim koga česa τινὰ ὀδυνάων. II. med. 1. pozabim τινός. 2. (nalašč) opustim, zamudim kaj. 3. pt. fut. pass. οὔποτε λησόμενον κακόν ki se ne more nikoli pozabiti ali preboleti.

πρόνοια, ἡ, ion. -νοίη (πρό-νους) 1. previdnost, opreznost, preudarnost, prorokovanje, ἐκ προνοίας nalašč, s premislekom. 2. previdnost božja. 3. skrb, skrbljivost, τινός za kaj, πρόνοιαν ἔχω skrbim za (περί) τινος.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.