Franja

νή zatrjevalna členica: da, zares, νὴ Δία da, pri Zevsu, νὴ τὸν πατέρα pri svojem očetu ti prisegam.

νη- [Et. idevr. ne, lat. ne-fas, ne-scio, n-ullus, slov. ne] predponka, ki da besedam nikalen pomen.

ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.

ἀβακέω ep. ne razumem, ničesar ne slutim, ne spoznam.

ἀ-βάκχευτος 2 (βακχεύω) poet. ne posvečen v Bakhove misterije.

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

ἄ-βιος 2 ἀ-βίωτος 2 (βιόω) kar ni vredno življenja (βίος), neznosen, neprebiten; ἀβίωτόν ἐστιν ne more se živeti.

ἀ-βλαβής 2 (βλάβη) 1. nepoškodovan, nepokvarjen, nedolžen (βίος). 2. neškodljiv, brez nevarnosti, ki ne prinaša škode σπονδαί – adv. ἀβλαβῶς neomajljivo, sveto, brez nevarnosti.

ἀ-βλής, ῆτος (βάλλω) ep. ne izstreljen, nerabljen, nov (ἰός).

ἀ-βοήθητος 2 (βοηθέω) ki se ne da rešiti, brez pomoči, neozdravljiv.

ἀ-βούλητος 2 (βούλομαι) nezaželen, neprijeten, neugoden, ne hoteč, nerad.

ἄ-βουλος (βουλή) kdor si ne zna ne svetovati, ne pomoči 1. nepremišljen, neumen. 2. vnemaren, nebrižen, brez skrbi, ne skrbeč (τινί za koga).

ἄγᾰμαι [fut. ἀγάσομαι, ep. ἀγάσσομαι; aor. ἠγάσθην, ep. ἠ-, ἀγασ(σ)άμην; sooblike: ἀγάζομαι, ἀγαίομαι, ἀγάομαι] (ἀγάλλω, ἀγα-) 1. a) občudujem, čudim se, strmim (τινός τι, τινά τινος) τινός, ὅτι ali z gen. pl.; b) cenim, spoštujem; τινί zadovoljen sem s kom, veselim se česa. 2. jezim se, srdim se, zavidam, ne privoščim τινί; nevoljen sem (τί).

ἀγάομαι = ἄγαμαι, ep. [ἀγάασθε = ἀγᾶσθε, ἀγάασθαι = ἀγᾶσθαι, impf. ἠγάασθε, ἠγᾶσθε] zavidam, ne privoščim.

ἀ-γέλαστος 2 (γελάω) kdor se ne smeje, žalosten. – adv. ἀγελαστί brez smeha.

ἀ-γένητος 2 (γίγνομαι) (še) nerojen, brez početka, nestorjen; ne zgodivši se.

ἄ-γευστος 2 (γεύομαι) kdor ni pokusil česa, kdor česa ne pozna, neizveden v čem (τινός).

ἀ-γήραντος 2 ἀ-γήρατος 2 (γῆρας) 1. kdor se ne stara, nepostarljiv, vedno mlad. 2. neminljiv, neizpremenljiv.

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.