Franja

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀνελευθερία, ἡ neplemenito (hlapčevsko) mišljenje (vedenje), skopost, lakomnost.

βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.

γνῶμα, ατος, τό (γνῶναι) ion. poet. 1. znak, dokaz. 2. znanje, mišljenje, mnenje.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.

διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.

δι-αλλάσσω, at. -ττω [pass. aor. διηλλάγην in διηλλάχθην, fut. διαλλαγήσομαι] I. act. 1. trans. a) izpremenim, (za)menjam, τί τινι dajem v zameno za kaj, ναυάρχους postavim ladjam druge poveljnike; χώραν prehodim, prepotujem, zapustim; b) izpreminjam mišljenje koga, pomirim, spravim koga s kom τινά τινι. 2. intr. razlikujem se od koga v čem εἶδος, (ἔν) τινι; τὸ διαλλάττον τῆς γνώμης različnost mnenja, raznomiselnost. II. med. in pass. 1. zamenjamo med seboj; iznebim se česa, opustim kaj τινός; ἐκ πόλεως εἰς ἄλλην πόλιν potujem iz mesta v mesto. 2. pomirim, spravim se s kom τινί, πρός τινα. 3. razlikujem se; pf. sem različen τοῖς εἴδεσι.

διάνοια, ἡ (δια-νοέομαι) 1. (raz)umnost, preudarnost, razum, duh, duša, bistroumnost θαυμάζω τὴν διάνοιαν. 2. mišljenje, premišljevanje. 3. a) misel, mnenje, διάνοιαν ἔχω mislim; b) namen, namera, sklep; c) pomen.

δόκησις, εως, ἡ (δοκέω) mišljenje, (neutemeljeno) mnenje, slutnja, domnevanje, dozdevek, videz, vera na ἀληθείας; δόκησιν εἰπεῖν izreči mnenje, slutnjo, domnevo.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δόξασμα, ατος, τό mnenje, mišljenje.

δυσμένεια, ἡ (δυσ-μενής) sovražno mišljenje, sovraštvo, mržnja, jeza, ἐν δυσμενείᾳ εἰμί sovraštvo gojim.

ἐλευθεριότης, ητος, ἡ plemenitost, plemenito mišljenje, svobodomiselnost, darežljivost, radodarnost, odkritosrčnost.

ἔννοια, ἡ (ἐν-νοέω) 1. preudarek, premislek, razmišljanje, misel. 2. predstava, ἔννοιαν λαμβάνω τινός mislim na kaj; mišljenje, pojem.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

εὔνοια, ἡ, ion. -οίη 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost παρά τινος, ljubezen, δι' εὐνοίας z dobrohotnostjo, dobroto, κατ' δι' εὔνοιαν, μετ' εὐνοίας, εὐνοίᾳ iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; ἡ σὴ εὔνοια do tebe, ἡ τῶν Ἑλλήνων εὔνοια ljubezen do Helenov, tudi εἴς τινα, εὔνοιαν παρέχω τινί izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, δίδωμι dajem radovoljna darila.

εὐτέλεια, ἡ, ion. -είη, -έη 1. dober kup, cenost τῶν σιτίων. 2. preprostost, varčnost, zmernost, εἰς εὐτέλειαν σωφρονίζω in συντέμνω varčno uredim kaj (modro skrčim izdatke), τῆς γνώμης nizko, podlo mišljenje.

ἔχθος, ους, τό ἔχθρα, ἡ, ion. -ρη mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, τινός koga in proti komu = πρός, εἴς τινα; pl. povod sovraštva; τῷ ἔχθει, κατ' ἔχθος τινός iz sovraštva do koga; ἔχθος ἐχθαίρω gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, ἔχθραν συμβάλλω nakopljem si sovraštvo, sprem se; εἰς ἔχθραν ἔρχομαι skregam se, sprem se s kom; καθίστημί τινα εἰς ἔχθραν τινί zasovražim koga komu; πρὸς ἔχθραν ποιοῦμαι λόγον govorim iz sovraštva.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.