Franja

μῆρα, τά gl. μηρός.

ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.

ἀρτάβη, ἡ ion. perzijska mera, merica, mernik (okrog 56 l.).

ἀρυστήρ, ῆρος, ὁ zajemalo, korec, mera za tekočino (= κοτύλη) 0,275 l.

βάτος², ὁ bat (mera, ki je držala krog 40 l) NT.

γωνία, ἡ, ion. -ίη 1. kot, ogel. 2. ogelna mera, oglomer, kotnik. 3. NT ogelni kamen, ogelnik.

καπίθη, ἡ kapita, perzijska mera = δύο χοίνικες (okoli 2 l).

κόγχη, ἡ [Et. lat. congius, mera za tekočino] školjka.

κόρος³, ὁ kor, korec (mera = 6 atiških medimnov) NT.

μέδιμνος, ὁ, ἡ grška mera za žito, v Atiki (= 48 χοίνικες) = 52,5 l, mernik, vagan; v pregovoru: μεδίμνῳ ἀπομετρέομαι τὸ ἀργύριον merim denar z merniki = imam denarja na mernike.

μεσότης, ητος, ἡ sreda, srednja mera, prava mera.

μέτρημα, ατος, τό (odmerjena) mera.

μετρητής, οῦ, ὁ (μετρέω) metret, mera za tekočine (ki je držala 40 l) NT.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

μετριότης, ητος, ἡ 1. zmernost, skromnost, zdržnost τῶν σίτων. 2. prava mera, srednja pot.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

μηρός, ὁ ep. poet. [Et. iz mē(m)s-ro-; prv. pom. meso; lat. membrum (iz mēmsro-m), slov. meso (iz mēmso). – pl. ep. μῆρα, τά] 1. gornji mesnati del noge, bedro. 2. stegno, bedrna mišica.

μῆτις, ιος ep., at. ιδος, ἡ [Et. iz kor. mē meriti; lat. metior, slov. mera, meriti. – dat. ep. μήτῑ] 1. razum, pamet, preudarnost, previdnost. 2. svet, načrt, naklep, ὑφαίνω snujem načrt ali naklep, μῆτιν ἐρέσσω premišljam, preudarjam kaj.

ξέστης, ου, ὁ ksestes (lat. sextarius), atiška mera = 1/2 litra; vrč, kupica NT.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.