Franja

ἀγάπη, ἡ (ἀγαπάω) ljubezen, obed; αἱ ἀγάπαι bratovski obedi NT.

ἀγάπησις, εως, ἡ (ἀγαπάω) ljubezen, ljubljenje.

ἀντ-έρως, ωτος, ὁ nasprotna, vzajemna, medsebojna ljubezen.

ἀντι-φιλέω obratno tudi jaz ljubim, vračam ljubezen.

ἀπο-παύω 1. act. storim, da kaj jenja τί, τινά; ustavljam, zadržujem, oviram, odstranjujem, utešim τινά τινος; odvračam od πολέμου; ἐρώτων ugrabim (vzamem) ljubezen. 2. med. prestanem, nehavam, vzdržujem se česa, opuščam kaj τινός in abs.

ἄσπασμα, ατος, τό ἀσπασμός, ὁ (ἀσπάζομαι) prijazen sprejem, pozdrav, objem NT; božanje, ljubezen.

ἀφροδῑσιάζω uživam ljubezen, ljubim, πρός τι ljubezni koprnim po čem.

ἀφροδῑ́σιος 3 in 2 ljubezenski, ljubaven, ὅρκος prisega ljubezni, τὰ ἀφροδίσια uživanje ljubezni, čutna ljubezen, ljubovanje, τινός s kom.

Ἀφροδῑ́τη, ἡ boginja ljubezni in lepote; pren. ljubezen, uživanje ljubezni, naslada.

ἐν-τήκω [-τήξω, -έτηξα; pass. ἐντήκομαι, aor. ἐντακῆναι, pf. ἐντέτηκα] 1. act. trans. (raz)topim, vlijem, vtisnem. 2. pass. intr. topim se, vtisnem si globoko v srce, prevzame me; μῖσος ἐντέτηκέ μοι neizbrisno sovraštvo je prevzelo moje srce; τῷ φιλεῖν ἐντακῆναι topiti se, prešinjen (prevzet) biti od ljubezni, sama ljubezen ga je.

ἐπι-θῡμία, ἡ, ion. -ίη (ἐπι-θυμέω) 1. želja, hrepenenje, ljubezen τινός, ἐν ἐπιθυμίᾳ εἰμί, ἐπιθυμίαν ἔχω želim kaj, ἐπιθυμίαις μείζοσι χράομαι hrepenim po višjem. 2. strast, poželjivost, slast, telesna naslada, pohota.

ἐράω [Et. iz ἐράσjω. – at. samo praes. in impf. act. in pt. praes. pass.; ep. ἔραμαι, ἐράομαι, pr. ind. 2 pl. ἐράασθε, impf. ἠράμην, fut. ἐρασθήσομαι, aor. ἠράσθην in ἠρασάμην, ἐράσσατο, vse obl. z act. pom.] 1. strastno, prisrčno ljubim, zaljubljen sem, vzljubim, ἔρωτα (ἔρον) ἐράω vnamem se ljubezni, gojim ljubezen, ὁ ἐρώμενος ljubljenec, ljubimec, ἡ ἐρωμένη ljubljenka. 2. silno hrepenim po čem, hlepim, želim τινός, ἀμηχάνων, inf.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἔρως, ωτος, ὁ, ep. in poet. ἔρος, ου, ὁ (ἔραμαι) 1. a) ljubezen; posebno čutna in spolna ljubezen, slast; b) hrepenenje po kom, želja, poželenje po τινός, δόξης slavoljubje; εἰς ἔρωτα ἦλθον zaljubil sem se; ἔρωτα ἔχω z inf. težim za čim, želim; c) velika radost, radostni občutek ἔφριξ' ἔρωτι. 2. pers. Ἔρως bog ljubezni, Afroditin sin.

ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.

εὔ-λεκτρος 2 (λέκτρον) poet. 1. z lepo posteljo, preljubezniv, lep, dražesten νύμφα. 2. Afroditin pridevek: ki podeljuje zakonsko srečo, ki obuja ljubezen do dražestnih nevest Κύπρις.

εὔνοια, ἡ, ion. -οίη 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost παρά τινος, ljubezen, δι' εὐνοίας z dobrohotnostjo, dobroto, κατ' δι' εὔνοιαν, μετ' εὐνοίας, εὐνοίᾳ iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; ἡ σὴ εὔνοια do tebe, ἡ τῶν Ἑλλήνων εὔνοια ljubezen do Helenov, tudi εἴς τινα, εὔνοιαν παρέχω τινί izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, δίδωμι dajem radovoljna darila.

εὐσέβεια, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.

ῑ̔́μερος, ὁ [Et. iz ἰhμερος, ἰσμ-ερος, stvn. eiskōn = nem. heischen] ep. poet. 1. hrepenenje, koprnenje, poželenje, ljubezen τινός. 2. ljubkost, mičnost, dražest, βλεφάρων ἵμερος νύμφας dražest, ljubkost v očeh neveste, ἵμερός με ἔχει ἰδεῖν želja me navdaja videti.

ἴυγξ, γος, ἡ (ἰύζω) vijeglavka (ptica, ki so ji pripisovali moč, da povrne izgubljeno ljubezen; privezali so jo na čarodejno kolo, katero so vrteli prepevaje čarodejne pesmi); ἕλκω ἴυγγα ἐπί σοι (pri)vlečem čarobno kolo k tebi, pričaram te k sebi.