Franja

εἱαμένη, ἡ ep. nižina, dolina, loka, livada.

ἕλος, ους, τό (ἑλεῖν) loka, barje, močvirje.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κορώνη², ἡ (κορωνίς) 1. obroč(ek) na vratih, s katerim so se pripirala. 2. kavelj na koncu loka, kamor se je pripenjala tetiva.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

πῖσος, ους, τό (πίνω) ep. loka, trata, livada.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).