Franja

γαίω [Et. kor. gāu, iz γάϝjω, sor. γηθέω iz γᾱϝεθέω iz gāwedhejō, odtod tudi lat. gaudeo; gršk. še γαῦρος, γαύραξ] ep. veselim se, ponosen sem na kaj τινί; κύδεϊ γαίων ki se ponaša s svojo krepkostjo, ponosen na svojo krepkost.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

κίκυς (κῖκυς), υος, ἡ (κυέω) ep. moč, jakost, krepkost.

μένος, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.

σθένος, ους, τό ep. poet. [Et. iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, σθένος Ἰδομενῆος jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, vojstvo, παντὶ σθένει s celo vojsko; pogum, junaštvo.