Franja

ἄκμων, ονος, ὁ [Et.: gršk. še ἀκ-όνη brus, slov. kamen, nem. Hammer] ep. poet. naklo, nakovalo.

ἀκρο-γωνιαῖος (γωνία) λίθος vogelni kamen NT.

ἀλέτης, ου, ὁ (ἀλέω) kdor melje, mlinar, ὄνος ἀ. gorenji mlinski kamen, žrmlje.

βάσανος, ἡ [Et. orientalska tujka] 1. zlatarska oslica, poskusni kamen. 2. skušanje, skušnja, preiskava, dokaz. 3. a) mučenje, trpljenje, muka NT; b) χειρῶν poskus v tepežu (O. C. kmalu boš poskusil moč naših pesti), ἐς πᾶσαν β. ἀφικνεῖσθαι vse muke prestati.

βέλος, ους, εος, τό (βάλλω) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; ἐκ βελέων, ἔξω βελῶν dalje nego doseže strelica, izven streljaja. 2. ep. (porodne) bolečine; τοῦ πονηροῦ strelica = skušnjava NT.

βήρυλλος, ὁ, ἡ dragi kamen, beril NT.

γλύφω [Et. lat. glubo, luščiti; nem. Kluft (stvn. klioban, spalten). – Obl. aor. ἔγλυψα, pf. pass. γέγλυμμαι] rezljam, izrezavam; izdolbem, vrežem, vdolbem v kamen.

Γοργώ, όος, οῦς Γοργών, όνος, ἡ (γοργός) Gorgona, bajna pošast, katere pogled je izpremenil vsakega v kamen, ki jo je le pogledal. – adi. Γόργειος 3 Gorgonin.

γρᾰ́φω [Et. kor. gerph, nem. kerben, slov. žreb. – Obl. fut. γράψω, -ομαι, aor. ἔγραψα, pf. γέγραφα, pass. pf. γέγραμμαι, aor. ἐγράφην, fut. γραφήσομαι, γεγράψομαι]. I. act. 1. včrtam, vrežem, vdolbem. 2. slikam, rišem. 3. vrežem v vosek ali kamen. 4. pišem, τινά komu NT, napišem, opišem koga, javim pismeno. 5. a) νόμον predlagam zakon; b) τινά τινα predlagam koga za kaj; pass. imenujejo me za, veljam za; γνώμην stavim (vložim) pismen predlog, predlagam, τὰ γραφέντα predlogi; ὁ γράφων predlagatelj, γράφω τινά τινων štejem koga med kako vrsto ljudi; οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne bom vpisan kot Kreontov varovanec. II. med. 1. zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali slikati, τινί τι naročam, velevam. 2. γραφήν vložim tožbo proti komu, zatožim koga; ὁ γραψάμενος tožitelj, τὰ γεγραμμένα obtožba.

γωνία, ἡ, ion. -ίη 1. kot, ogel. 2. ogelna mera, oglomer, kotnik. 3. NT ogelni kamen, ogelnik.

ἐκ-τρῑ́βω [fut. ἐκτριβήσομαι] 1. iztarem, izkrešem πῦρ; πέτρον ἐν πέτροισι krešem kamen ob kamnu, βίον bedno prebijem život, nesrečno končam življenje. 2. ion. in poet. odrgnem, iztrebim, uničim, zatrem; pass. poginem.

ἐν-τυπόω vtisnem, vdolbem, upodobim, naslikam; NT vrežem v kamen.

ἔπ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. impf. ἐπέην, 3 sg. ἐπῆεν, 3 pl. ἔπεσαν, fut. ἐπέσσεται] 1. sem (ležim) zraven, pri, na čem, nad čim, držim se česa abs., τινί, ἐπί, ἔν τινι, ἐπί τινος; načelujem τινὶ στρατηγός, ἐπί τινι ἔπεστι δεσπότης nekdo ima gospoda, λίθος ἔπεστι kamen je vdelan na; χάρις, τέρψις čaka me, sledi. 2. o času: sem, pridem za kom, preostajam, še ostajam, živim pozneje; ἀλλ' ἔτι πού τις ἐπέσσεται ostal še bo kdo (pri življenju). 3. sem vrhu tega, prihajam še zraven ἐπί τινι, χιλιάδες ἔπεισι. 4. ἔπι = ἔπεστι vrši se, godi se kaj, mogoče je οὐκ ἐπέην ἀριθμός.

θεμέλιος, ὁ θεμέλιον, ep. θεμείλιον, τό [Et. iz τίθημι (iz novogršk. slov.-hrv. temelj)] temelj, θεμείλιον τίθημι položim temelj, λίθος ogelni, temeljni kamen, temeljni nauki (Kristusovi), τοῦ θεοῦ trdna tla božja NT.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.

ἴασπις, ιδος, ὁ, ἡ [Et. tujka; hebr. jāšepe] jaspis (dragocen kamen zelene barve).

κάχληξ, ηκος, ὁ [Et. od κάχλος, nem. Hagel (predgerm. kaghlo-), prv. pom. kamen] pesek, prod.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κρηπίς, ῖδος, ἡ [Et. lat. carpisculum, obuvalo, hrv. krplje] 1. črevelj. 2. a) temelj, osnova, stojalo, podstava, podlaga ἀρετῆς; b) oklepen zid (pri jarku), breg (reke), temeljni kamen.

λᾶας, ὁ [Et. iz λᾶϝας, ληας, lēw-es, gen. λᾶος iz λαϝασος, dat. λᾶι iz λαϝασι. – Obl. gen. λᾶος in λάου, dat. λᾶϊ, acc. λᾶαν, gen. pl. λάων, dat. λάεσσι]. ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena.