Franja

ἆ, ἀᾶ (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!

αἶ, αἰαῖ poet. (vzklik začudenja in bolečine) o joj! gorje !

ἀπαππαπαῖ poet. vzklik bolečine (joj, gorje).

ἔ, ἔ ἔ gorje! joj!

ἔᾱ² vzklik začudenja in nejevolje: oh! ha! joj! hej!

ἐή interj. ah! oh! joj!

ἰή² vzklik bolečine oh! joj! gorje!

ἰοῦ, ἰού 1. vzklik bolečine: oh! joj! gorje! 2. vzklik veselja: juhu! aj!

οἴ, podvojen οἰοῖ izraz bolesti in začudenja: joj, oj, o, gorje! οἴμοι gorje mi; z nom. οἲ 'γὼ τάλαινα, οἴμοι τάλας, z voc. οἴμοι πάτερ, včasih tudi v gen. οἴμοι ταλαίνης, οἴμοι γέλωτος.

ὀτοτοῖ poet. (vzklik bolečine) gorje! joj! tudi ὀτοτοτοῖ.

παπαῖ poet. vzklik bolesti ali začudenja: gorje! ah! joj! dete! kapa kosmata!

πόποι nav. ὢ πόποι ep. poet. vzklik začudenja, nejevolje ali bolesti: oho, ah, joj, strašno, grozno, neverjetno!

τοτοτοῖ poet. vzklik bolečine: joj! gorje!

φεῦ 1. vzklik bolesti ali nejevolje: ah! joj! gorje! tudi dvojno: φεῦ φεῦ; φεῦ δῆτα da, gorje! veže se z nom. (φεῦ τάλας) ali z gen. φεῦ τῆς ἀνοίας. 2. vzklik strmenja ali veselja: ah! joj! φεῦ τοῦ ἀνδρός kakšen mož! φεῦ τὸ λαβεῖν πρόσφθεγμα kakšna radost, da slišim!