Franja

γεώ-λοφος, ὁ hrib, grič.

γή-λοφος, ὁ hrib, breg, grič.

γουνός, ὁ (γόνυ) 1. ep. ovinek, klanec, breg, hrib, hribovito polje; γουνὸς ἀλωῆς vinograd. 2. ion. rt, višina.

Γραὸς στῆθος, τό hrib pri Tebah.

ἠρίον, τό [Et. iz ϝηρίον, kor. wer, varovati] hrib, grob, gomila.

κλῑτύς, ύος, ἡ (κλίνω) [acc. sg. -ύν, pl. -ῦς] ep. poet. breg, obronek, pobočje, grič, hrib.

κολώνη, ἡ ep. poet., κολωνός, ὁ [Et. lat. collis iz colnis, kor. qele-, kvišku moleti] ion. grič, hrib, gora; gomila; ὁ Κολωνός (sc. δῆμος) grič in občina severno od Aten, Sofoklejev rojstni kraj.

κρημνός, ὁ (κρεμάννυμι) reber, strmina, pobočje, obronek, brdo, hrib, rob.

κρόταφος, ὁ 1. nav. pl. senci. 2. vrh, hrib.

Κυνὸς κεφαλαί, αἱ 1. hrib v Bojotiji. 2. hrib v Tesaliji pri Skotusi.

λόφος, ὁ 1. vrat, (za)tilnik. 2. čelada, perjanica, greben, nakit iz perja, griva, čop. 3. grič, hrib.

ὀφρύς, ύος, ἡ [Et. slov. obrvi, nem. Augen-braue. – Obl. acc. pl. ὀφρῦς, -ύας]. 1. obrv; nav. pl. obrvi, čelo; pren. prevzetnost, ponos. 2. vrh, hrib, rob, reber.

ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.

πάγος, ὁ (πήγνυμι) 1. led, slana, mraz. 2. skala, čer; grič, hrib, gorski vrh; pos. Ἄρειος πάγος, ion. Ἀρήιος πάγος, poet. Ἄρεος πάγος, pl. Ἄρειοι πάγοι Areopag.

Πλάκος, ἡ hrib v Miziji.

Τεμενῑ́της, ου, ὁ ἄκρα ἡ Ταμενῖτις hrib pri Sirakuzah.