Franja

ἀ-σταφίς, ίδος, ἡ suho grozdje, grozdinka, rozina.

δια-τρύγιος 2 ep. ὄρχος vinograd, v katerem se grozdje večkrat trga, poln vsakovrstnega grozdja.

εἱλό-πεδον, τό (εἵλη) prisoje (solnčno mesto) v vinogradu, kjer so sušili grozdje, sušišče.

καλλί-βοτρυς 2, gen. -υος, poet. krasen kot grozd, v prekrasnih grozdih (narcis, ki ima kakor grozdje lep cvet).

ληνός, ἡ tlačilnica, stiskalnica (za grozdje), kad, brenta, klet NT.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

τραπέω ep. [Et. lat. trepido, slov. trepetati] mečkam, stiskam, tlačim (grozdje).

τρυγάω [praes. ind. 3 pl. τρυγόωσι, opt. τρυγόῳεν] ep. žanjem, pobiram, trgam (grozdje) NT.

φερε-στάφυλος 2 (σταφυλή) ki nosi grozdje.

φιλο-ρρώξ, ῶγος, ὁ, ἡ ki ljubi grozdje, ki rodi ali prinaša grozdje.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.