Franja

ἐξ gl. ἐκ.

ἀ-βέβαιος 2 netrden, nestalen, nestanoviten, negotov, nezanesljiv; ἐν τῷ ἀβεβαίῳ (ἐξ ἀβεβαίου) na nevarnih tleh.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.

ἄ-ελπτος 2 (ἐλπίς) nenaden, nepričakovan, ἐξ ἀέλπτου nenadno; οὐκ ἔστιν ἄελπτον οὐδέν biti moram na vse pripravljen.

Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.

ἀ-κῑ́νητος 2 (κινέω) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (τάφος) nedotaknjen, nepoškodovan; βαίνω ἐξ ἀκινήτου ποδός grem ne premaknivši noge = umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, nedotičen.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἄμφω [Et. lat. ambo, sor. slov. oba, nem. beide; gen. dat. ἀμφοῖν] oba (skup); oboji; ἐξ ἀμφοῖν = ἀλλήλοιν; ὃς σφῷν θάνατον ἐξ ἀμφοῖν θροεῖ ki vama smrt obeta od (vajinih) lastnih rok.

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀνάστασις, εως, ἡ (ἀν-ίστημι) 1. postavljanje, ustanovitev, (zopetno) sezidanje; pregnanje (τῆς πατρίδος = τῶν πολιτῶν), preseljevanje, premestitev τῆς Ἰωνίης; uničenje, razrušenje. 2. (ἀνίσταμαι) prebujenje ἐξ ὕπνου; vstajanje, odhod (vojske), vstajenje, vstanje (od mrtvih) NT.

ἀνα-στρέφω I. act. 1. trans. a) obračam, prevračam (voz); ὄρος premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj ἐξ Ἅιδου; ponavljam, δίκην obnovim; πόδα obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, τοῦτο ἀνέστραπται to se je izpremenilo. 2. intr. obračam se, vračam se; ἐπὶ δόρυ krenem na desno. II. med. 1. obračam se, ustavljam se na begu. 2. nahajam se, bivam kje, klatim se po γαῖαν, živim kje; ἥλιος solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam ὡς δεσπότης.

ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.

ἀν-ορούω ep. [aor. ἀνόρουσα] poskočim, vzdignem se, kvišku planem, ἐξ ὕπνου vstanem; ἐς οὐρανόν vzpnem se proti nebu.

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

ἀπ-έρχομαι med. [fut. ἀπελεύσομαι] 1. a) odhajam, odidem, oddaljujem se εἰς τὰ ὀπίσω odstopim NT; b) povračam se, umikam se πάλιν, οἴκαδε, uskočim, prestopim h komu παρά τινος πρός τινα; c) ὀπίσω τινός sledim komu NT; d) ἄπελθε τοῦ λόγου jenjaj govoriti, εἰς τὴν ἀρχαίαν φύσιν povrnem se v staro navado. 2. minem, poneham νόσος; umrjem ἐξ ἀνθρώπων.

ἀπ-οικέω 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.

ἄπ-οπτος 2 (ὁράω) poet. 1. a) od daleč viden, vidljiv od kod ἀπό τινος; b) ἐν ἀπόπτῳ ἔχω imam pred očmi. 2. a) poet. neviden, nevidljiv; b) τινός daleč od; ἐξ ἀπόπτου izdaleka, iz daljave, od daleč.

ἀ-προσδόκητος 2 (προσ-δοκάω) 1. nepričakovan, nenaden, ἐξ ἀπροσδοκήτου nepričakovano, nenadno. 2. ne pričakujoč, ne sluteč.

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.