Franja

ἄδυτον, τό (ἀ, δύω) najsvetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.

ἀσι-άρχης, ὁ azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije.

θυη-πόλος, ὁ (θύος, πέλω) darovalec, svečenik, duhovnik.

θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.

θυτήρ, ῆρος, ὁ (θύω) poet. darovalec, svečenik, duhovnik, ki žrtvuje.

ἱερᾱτεύω sem duhovnik NT.

ἱερεύς, έως, ὁ, ion. ep. ἱρεύς, gen. ῆος (ἱερός) duhovnik, svečenik (ki se je tudi bavil z razlaganjem božje volje).

ἱερο-φάντης, ου, ὁ, ion. ἱροφάντης (φαίνω) veliki duhovnik, (vrhovni) svečenik, svečenik, hierofant τινός.

ὑπο-ζάκορος, ἡ, ὁ ion. podduhovnik, nižji duhovnik (-ica).