Franja

ἀρχεῖον, τό, ion. ἀρχήιον državno (vladno) poslopje, mestna hiša, posvetovalnica (curia).

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.

ἐν-τείνω 1. act. in pass. a) iz-, raz-, nategujem; b) vpregam, prepregam, prepletam ἱμᾶσι, obešam, zastiram, πληγήν udarim koga, εἰς τὰ κιθαρίσματα prilagodim napevu, uglasbim, εἰς ἔπος spravim v verze, zlagam v stihe; pf. pass. ἐντέταμαι visim; c) napenjam τόξον; d) γέφυρα ἐντεταμένη napet most, ki še ni podrt. 2. med. napenjam sebi, τόξον svoj lok; ἐκ τῆς ἀνειμένης δημαγωγίας βασιλικὴν πολιτείαν izpremenim popustljivo demagoško vlado v ostrejšo kraljevsko državno upravo.

ἔφ-ορος, ὁ (ἐφ-οράω) 1. paznik, nadzornik, poglavar. 2. efori (v Sparti najvišja oblast peterih mož, ki so bili vsako leto voljeni in so nadzirali vso državno upravo).

ἱππο-τρόφος 2 (τρέφω) 1. konje redeč (za državno službo ali v svoje veselje). 2. konjar, trgovec s konji.

λειτουργέω [Et. λήιτος javen + ἔργον] 1. delam za državo, opravljam brezplačno državno službo, prispevam za državo, služim državi. 2. NT služim κυρίῳ, opravljam božjo službo, darujem, pomagam τινὶ ἔν τινι.

οἰκονομικός 3 vešč gospodarstvu, gospodaren; ἡ οἰκονομική(sc. τέχνη) izvedenost v gospodarstvu, gospodarstvo, τὰ οἰκονομικά državno gospodarstvo, uprava državnega premoženja.

πολῑτεύω (πολῑ́της) [fut. med. in pass. πολιτεύσομαι, aor. ἐπολιτευσάμην in ἐπολιτεύθην, pf. pass. πεπολίτευμαι] 1. act. sem državljan, živim v državi, udeležujem se javnega življenja, opravljam državne posle. 2. med. in pass. a) = act.; b) udejstvujem se kot državljan, vladam, upravljam državo, bavim se z javnim življenjem, sem državnik, opravljam državno službo, οἱ πολιτευόμενοι državniki; c) napravljam, povzročujem kaj kot državnik. 3. pass. vladam se, upravljam se πόλις.

προσ-καλέω 1. act. prikličem, pokličem, nagovorim τινά. 2. med. a) (po)kličem k sebi (na pomoč ali za pričo), pozovem kam εἴς τι NT; b) pos. pozovem pred sodišče, vložim tožbo proti komu, zatožim, εἰς δημοσίαν δίκην podam (naperim) proti komu javno (državno) tožbo, τινός zaradi česa.

τέμενος, τό (τέμνω) 1. odločeni in kakemu bogu posvečeni kos zemlje, sveto zemljišče, posvečeni gaj, sveti okraj. 2. kraljevo posestvo, kronska imovina, državno zemljišče ali posestvo.