Franja

ἡμερήσιος 3 in 2, ἡμερινός 3, dor. ἁμέριος 2 1. po dnevu, dnevni, ἄγγελος dnevni glasnik. 2. ki en dan traja, ὁδός dan hoda; pren. minljiv, smrten.

ἡμερο-σκόπος, ὁ (σκοπέω) dnevna straža, dnevni stražnik.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

σύν-οδος, ἡ 1. sestanek, stek, shod, skupščina, zbor, posvetovanje, zborovanje, družba. 2. a) spopad, spoprijem, napad, boj; b) χρημάτων dnevni dohodki.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.