Franja

δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.

ἐργάτης, ου, ὁ, fem. ἐργάτις, ιδος, ἡ 1. adi. delaven. 2. subst. delavec, poljedelec, izvršitelj, storilec; pren. τῆς ἀδικίας hudodelec NT; τῶν ἐν πολέμῳ vrl vojak.

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

τέκτων, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.

φλαυρουργός 2 (φλαῦρος, ἔργον) poet. kdor slabo dela, ἀνήρ slab delavec.