Franja

εἴκω¹ [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.

ἐμ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ἔμβαλον, inf. ἐμβαλέειν] I. act. 1. trans. a) vržem, mečem na (v) kaj νηὶ κεραυνόν, τινὰ πόντῳ, τινὰ χερσί τινος spravim v njegove roke (oblast), τὶ χερσίν dajem v roko, εἴς τι; εἰς ἔχθραν zasovražim, omrzim, πῦρ zažgem, πληγάς naložim mu udarcev, pretepem, ἅρμα εἴς τι poženem, ἵπποις χιλόν pokladam konjem, χαλινούς nataknem brzde, μοχλόν zapahnem, zaprem z zapahom, τὴν δεξιάν podam roko, χειρὸς πίστιν dam roko v poroštvo, obljubim, ψῆφον περί τινος glasujem, ῥῆμα vrinem, vstavim, λόγον περί τινος dam v posvetovanje, na razgovor, βουλὴν περί τινος ἔς τινα dam komu v posvetovanje; abs. τινί povem, razjasnim; b) o ladjah: zadenem z ladijskim rilcem (ἔμβολος); c) povzročim, navdam s, vzbudim φόβον, μένος, σθένος, μῖσος, νόσον, φιλοπραγμοσύνην. 2. intr. a) vržem se na kaj, lotim se česa, zgrabim, κώπῃ (tudi abs.) marljivo veslam; b) vderem, udarim, napadem ἔν τινι, ναυσί navalim na ladjevje; c) ναῦς ladja trči, zadene ob; d) ποταμός reka se izliva. II. med. mečem zase na kaj, ženem si k srcu, mislim na kaj φύξιν θυμῷ, εἰς τὸν νοῦν, vržem se na kaj, napadem.