Franja

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

δοκός, ὁ (δέχομαι) 1. bruno, tram, greda. 2. pričakovanje, ἐν δοκοῖσιν ἐχθρῶν v odvračanju (odbijanju) sovražnikov.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

ἐπιστῡ́λιον, τό na stebrih sloneče bruno, arhitrav.

κεραία, ἡ (κέρας) 1. jadrnica, rajna. 2. (napadni) drog, kol, bruno, žerjav, dvigalo. 3. črtica, pičica NT.

νᾱ́ϊος 3 in 2 (ναῦς) poet. ki spada k ladji, ladijski, ladjin, νάιον ὄχημα = ναῦς, τέχνη ναΐα brodarstvo; ep. νήιον, τό (sc. δόρυ) les za ladjo, ladijno bruno.

τρόπις, εως, ἡ, ion. ιος podladje (bruno na dnu ladje), gredelj, hrbtica.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.

ὑπερ-θύριον, τό ep. ὑπέρ-θυρον, τό ion. (θύρα) prečno bruno nad vrati, naddverje, (gornji) prag, venec.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.

φῑτρός, ὁ ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schlagen] deblo, bruno, klada, rkelj, poleno.