Franja

ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.

ἁδη-φάγος 2 (ἅδην, φαγεῖν) požrešen, sneden, pren. drag; νόσος bolečina, ki izjeda.

ἀλγηδών, όνος, ἡ ἄλγημα, ατος, τό ἄλγησις, εως, ἡ (ἀλγέω) bolečina, muka, bol, žalost (nav. pl.).

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἄχος, ους, εος, τό [Et. got. agis, strah, stvn. egisa "Schreckgestalt", odtod Ei-dechse, stvn. egi-dëchsa] ep. tuga, žalost, nevolja, bolest, bolečina (tudi v pl).

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

δάκνω [Et. nem. Zange, stvn. zangar, beißend. – Obl. fut. δήξομαι, aor. ἔδακον, pf. δέδηχα, pass. pf. δέδηγμαι, aor. ἐδήχθην]. 1. grizem, bodem, ujedam, στόμα grizem ustnice, skrivam bol. 2. (raz)žalim, mučim, ranim, dražim, τὸ δάκνον bolečina; pass. δάκνομαι žalosten sem, peče, grize me kaj ἐπί τινι, δηχθείς užaljen, razsrjen.

δύη, ἡ muka, bolečina, beda, nesreča.

θάλπος, ους, τό 1. sopara, gorkota, vročina, θεοῦ solnčna pripeka. 2. skeleča, huda bolečina τοξευμάτων.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

λῡπέω [fut. λυπήσω, med. pass. fut. λυπήσομαι, ion. λυπηθήσομαι, aor. ἐλυπήθην, pf. λελύπημαι] 1. act. (u)žalostim, raz-, užalim; stiskam, nadlegujem, mučim, škodujem, vznemirjam, jezim, žalim, tiščim θώραξ, τί με λυπεῖ τοῦθ' ὅταν kaj me briga (škoduje), ako. 2. pass. sem žalosten, žalujem, jezim se, sem v skrbeh, sem nejevoljen, τινί na koga, ἐπί τινι, πρός, διά τι črez kaj, λύπην λυποῦμαι muči me bolečina, skrbi, boli me kaj.

λῡ́πημα, ατος, τό (λυπέω) bolečina, žalitev.

μόγος, ὁ [Et. sor. μοχλός iz μοξλος, μόχθος iz μοξτος] ep. poet. napor, trud, težava, sila, beda, bolečina.

νόσος, ἡ, ion. νοῦσος 1. a) bolezen, bolehavost, kuga, pomor; b) blaznost θεία νόσος; ἱερά padavica; c) (νοσηλεία) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: poguba, kuga, nesreča νόσος πόλεως.

ὀδύνη, ἡ [Et. iz kor. ed = grizoč ali iz ὀ + δύη bolečina] bolečina, muka, bridkost, žalost, žalovanje, ἕρμα ὀδυνάων vir bridkosti.

ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.

ὄ-τλος, ὁ [Et. ὀ proth. + tele -, gl. τλῆναι] poet. muka, bolečina, težava.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

περιωδυνία, ἡ velika bolečina.