Franja

ἀθλιότης, ητος, ἡ nadloga, nesreča, beda.

ἆθλος, ὁ, ion. ἄεθλος 1. tekma, boj, ἆθλοι Πυθικοί pitijske bojne igre. 2. napor, trud, beda, nesreča, stiska.

ᾰ̓νῑ́α, ἡ, ion. ἀνίη [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja.

ἀνολβία, ἡ nesreča, beda.

βού-βρωστις, εως, ἡ (βιβρώσκω) ep. strašen glad, skrajna sila (potreba), silna beda.

δύη, ἡ muka, bolečina, beda, nesreča.

ἐφ-άπτω, ion. ἐπ-άπτω 1. act. pripenjam, privezujem; a) naklonim, prisodim, odmenim komu kaj; κήδε' Τρώεσσι ἐφῆπται nad Trojanci vise skrbi, Trojancem je prisojena beda; b) obdarim, εἴδεος ἐπαμμένος z lepoto obdarovan; c) snujem, lotim se česa, povzročim kaj ἔργον. 2. med. a) dotikam se česa, bavim se s čim, zgrabim kaj (z rokami) τινός; b) dosežem kaj, deležen sem česa, razumem kaj μνήμῃ, αἰσθήσει τινός; c) vžigam se, vnemam se ὥστε πῦρ.

κακοδαιμονία, ἡ 1. obsedenost, besnost, blaznost, zaslepljenost. 2. nesreča, beda.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

κακότης, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.

κάκωσις, εως, ἡ (κακόω) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje ἐπαρχίας, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

μερίμνημα, ατος, τό poet. skrb, strah, beda.

μόγος, ὁ [Et. sor. μοχλός iz μοξλος, μόχθος iz μοξτος] ep. poet. napor, trud, težava, sila, beda, bolečina.

ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πενία, ἡ, ion. -ίη (πένομαι) uboštvo, siromaštvo, revščina, beda, pomanjkanje.

ταλαιπώρησις, εως, ἡ ταλαιπωρία, ἡ, ion. -ίη trud, napor, nesreča, težava, nadloga, stiska, beda, muka.