Franja

Zadetki iskanja

  • ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.
  • ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.
  • ἀν-αρπάζω [aor. ἀνήρπασα, pt. ep. -αρπά-ξας] 1. act. u-, pograbim, popadem ὅπλα; izderem, poberem, ἔγχος; iztrgam, plenim, odvedem, μάχης ἄπο iz boja. 2. med. vlečem s seboj, odnesem s seboj, razrušim, uničim; poteptam.
  • ἀπο-δοχμόω (δόχμιος) ep. u-, pripognem, nakrivim na stran.
  • ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.
  • ἀπο-φθίνω, -φθίω ep. poet. [fut. φθίσω, φθείσω, aor. ἔφθ(ε)ισα, med. aor. ἀπεφθίμην, opt. ἀποφθῑ́μην, imp. ἀποφθίσθω, pt. ἀποφθίμενος, 3 pl. aor. pass. ep. ἀπέφθῐθεν] 1. act. trans. (raz)rušim, uničujem, pokončujem, pogubljam, (u)morim. 2. intr. in pass. (po)ginem, umiram, propadam.
  • αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).
  • βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥qw-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.
  • γᾱ́-νυμαι [Et. γάνυμι iz ga-né-u-mi, gl. γαίω. – Obl. fut. ep. γανύσσομαι]. d. m. veselim se, naslajam se, radujem se (ἐπί) τινι.
  • γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).
  • δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.
  • δια-τρῑ́βω [pf. διατέτρῐφα, aor. pass. διετρίβην, διετρίφθην] 1. trans. raztarem, strem, manem τί τινι, uničim, κάκιστα διετρίβην prežalostno me je zdrobilo a) zadržim, preprečim, odlašam; χόλον (u)tolažim, (u)tešim, Ἀχαιοὺς γάμον vodim A. za nos (zadržujem) z ženitvijo; b) χρόνον prebijem, tratim, ubijam čas, pass. χρόνος διατρίβεται čas poteče, mine. 2. (na videz) intr. a) mudim se, odlašam, ὁδοῖο obotavljam se z odhodom, ἵνα μὴ καθ' ἕκαστα λέγων διατρίβω da se ne bom mudil z razkladanjem posameznosti; b) prebivam kje, živim, ostanem kje, μετά τινος bivam, občujem s kom, pogovarjam se s kom; c) bavim, pečam se s čim ἐν, ἐπί τινι, περί (τι) τινι; s pt. μελετῶν διατρίβω neprestano se vadim (vežbam).
  • δια-χειρίζω (χείρ) 1. imam kaj v rokah, oskrbujem, upravljam kaj. 2. med. πάθη vadim, ravnam (prav s kom); NT polagam na koga roko, (u)morim, ubijem.
  • ἐκ-κόπτω 1. izsekam, izbijem, posekam, odsekam χεῖρα NT, raz-, prebijem θύρας. 2. odbijem, zapodim τοὺς ἐπὶ τῷ λόφῳ, τὰς ἀκροβολίσεις, izženem. 3. (raz)rušim, (iz)trebim, pustošim, (u)morim.
  • ἐκ-τείνω [pf. pass. ἐκτέταμαι], poet. ἐκ-τανύω [aor. ἐξετάνυσα, ep. σσ, pass. ἐξετανύσθην] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, πᾶσαν προθυμίαν trudim se na vso moč: περιπάτους podaljšujem, λόγον obširno govorim o čem, ἵππον izpodbadam, στρατόν razprostrem, potegnem v širino; pass. ἐκτέταμαι sem napet, raztegnjen, φοβερὰν φρένα s strahom pričakujem, χρόνος ἐκτέταται čas je potekel, φάλαγξ razprostira se, razširja se,. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, ἐκταθείς zleknjen; b) umrjem.
  • ἐξ-ανύω, ἐξ-ανύτω 1. act. a) do-, izvršim δέσμα, izpolnim βίοτον, χρέος, dosežem, dobim; b) (u)morim; c) (na videz) intr. (sc. ὁδόν) dokončam pot, dospem kam; πλέων priplovem, prijadram. 2. med. dovršim zase, pridobim si, izprosim si παρά τινος.
  • ἐπι-κόπτω pobijem, (u)morim βοῦν.
  • ἑτοῖμος, at. tudi ἕτοιμος 2 in 3 1. kar se je izvršilo, (u)resničen, izpolnjen, gotov, ταῦτα ἑτοῖμα τετεύχαται to se je zares zgodilo. 2. kar je pri rokah, pripravljen, priročen, na ponudbo; a) pripravljen, voljan, rad; b) lahek, mogoč, izpeljiv, izvršljiv μῆτις, ἐν ἑτοίμῳ ἔχω pripravljen sem, ἕτοιμόν ἐστι lahko je, ἐξ ἑτοίμου ἐστίν mogoče je, ἐξ ἑτοίμου, ὡς ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, zelo hitro. – adv. ἑτοίμως rad, lahko, hitro, ἑτοίμως ἔχω sem pripravljen NT.
  • Ζεύς [Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.
  • ζωμός, ὁ [Et. iz jō(u)s-mo-s, gl. ζύμη] juha, omaka.