Franja

ἄγγελος, ὁ [Et.: sor. s perz. ἄγγαρος državni poštni sel; lat. angelus je iz gršk.] 1. sel, glasnik, (od)poslanec. 2. NT angel, apostol.

ἄγε, ἄγετε (imp. od ἄγω) le, daj(te), hajdi(te), kvišku.

ἄγεν ep. aor. pass. od ἄγνῡμι.

ἄγή ep. = ἐάγη od ἄγνῡμι.

ἀγκυλωτός 3 (verb. adi. od ἀγκυλόω) zakrivljen, στοχάσμασιν z (metalnimi) kopji, ki so jih lučali z jermeni.

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἄγυια, ἀγυιά ἡ [Et.: prvotno pridevnik ἀγ. ὁδός, od ἄγω; odtod lat. izpos. agea] pot, steza, cesta, ulica; pl. okolica, pokrajina.

ἀγχί-αλος 2 (ἅλς) ep. poet. blizu morja, primorski, od morja obdan.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.

ἀγχό-θεν adv. ion. iz bližine, od blizu.

ἀεί, αἰεί, ep. dor. αἰέν [Et. iz αἰϜει in to iz αἰϜεσι, loc. k αἰώς; lat. aevum, aetas (iz aevitas), aeternus (iz aeviternus) vek, večen, nem. ewig, večen; gršk. αἰών] vedno, trajno, vsakokrat; ἡ ἀεὶ μελέτη neprestana vaja, θεοὶ αἰὲν ἐόντες večni bogovi; ἀεί πως skoraj vedno; εἰς ἀεί za vedno, ἀεί ποτε od nekdaj; οἱ ἀεὶ ἔχοντες vsakokratni posestniki; ὁ ἀεὶ χρόνος večnost.

ἄημι [Et. iz ἄϜημι, gl. ἄελλα. – Obl. ἄησι, -ητον, inf. ἀῆναι, ep. ἀήμεναι, pt. ἀείς, ἀέντος – impf. pass. ἄητο]. ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, θυμὸς ἄητο δίχα srce je vleklo (bogove) na dve strani, λέων ἀήμενος od vetrov prepihan, nadlegovan.

ἄ-θεος 2 brez boga, brezbožen; od boga zapuščen, ὁ ἄθεος bogotajec; NT pogan, krivoverec. – adv. ἀθέως brezbožno, brez božje pomoči.

αἰγί-βοτος 2 (αἴξ, βόσκω) ep. kjer se pasejo koze, od koz omuljen = rediteljica koz (Itaka).

Αἰθίοψ, οπος, ὁ [fem. Αἰθιοπίς, ίδος; acc. pl. Αἰθιοπῆας (od Αἰθιοπεύς)] ajtiopski, Ajtiopljan(ka); adi. Αἰθιοπικός 3 ajtiopski, Αἰθιοπία, ἡ, ion. -ίη Ajtiopija.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

αἱρετέος 3 (verb. adi. od αἱρέω) kar se mora izvoliti, dobiten, zaželen.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

αἰσχῡ́νη, ἡ (αἶσχος) 1. sramota, sramotnost, zasramovanje, ἐς αἰ. φέρω smatram za sramotno, αἰ-ην περιάπτω τινί, ἐν αἰ. ποιῶ osramotim koga. 2. sram, stid, sramežljivost, αἰσχύνην ἀφείς brez sramu, αἰ. ἔχει μέ τινος sram me je česa; ὑπ' αἰσχύνης od sramu. 3. osramočenje, oskrunjenje.