Franja

ἐς in vse sestavljenke z ἐς gl. εἰς.

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἀγώνισμα, ατος, τό (ἀγωνίζομαι) 1. tekma; boj, pravda. 2. a) junaško delo; b) bojna nagrada, bojna cena. 3. a) ἀ. ἐς τὸ παραχρῆμα znamenito delo za trenotek; b) za nagrado spisana igra.

Αἴγῑνα, ης, ἡ otok v saronskem zalivu; preb. ὁ Αἰγινήτης, ου; adi. Αἰγιναῖος, 3.

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

αἰσχῡ́νη, ἡ (αἶσχος) 1. sramota, sramotnost, zasramovanje, ἐς αἰ. φέρω smatram za sramotno, αἰ-ην περιάπτω τινί, ἐν αἰ. ποιῶ osramotim koga. 2. sram, stid, sramežljivost, αἰσχύνην ἀφείς brez sramu, αἰ. ἔχει μέ τινος sram me je česa; ὑπ' αἰσχύνης od sramu. 3. osramočenje, oskrunjenje.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀλωπεκῆ, ῆς, ion. -κέη, ἡ ἀλωπεκίς, ίδος, ἡ (ἀλώπηξ) sc. δορά lisičja koža, lisičji kožuh, lisičina, kapa iz lisičine.

ἀμφι-νοέω poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem ἔς τι.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀναβολή, ἡ (ἀναβάλλω) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; ποιεῖν povzročiti; ἀ. ποιεῖσθαι τινός odkladati, odlašati; οὐκ ἐς ἀναβολάς ποιεῖσθαι (πράττειν) neutegoma (brez odloga) kaj storiti.

ἀνα-δέω [praes. pt. ἀναδῶν, fut. ἀναδή-σω, pf. ἀναδέδεμαι] 1. na-, privežem, ovijem, venčam; πατρίην ἔς τι izpeljavam (štejem) početek rodu od (bogov). 2. med. na-, privežem nase; τριήρεις priklopim (privežem uplenjeno ladjo na svojo in jo odpeljem).

ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.

ἀνα-πλέω [fu t. -πλεύσομαι], ion. -πλωω 1. plovem, vozim se (navzgor) proti vodi, veslam na široko morje, odplovem ἐς Τροίην. 2. jadram (vozim se) nazaj.

ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).

ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.

ἀνα-χωρέω 1. vračam se, umikam se, oddaljujem se, odstopam (na stran), ἐπὶ πόδα umikam se polagoma, počasi, pren. branim se. 2. prihajam na koga, pripadam komu; βασιληίη ἐς τὸν παῖδα kraljestvo preide na koga.

ἄν-ειμι (εἶμι) [impf. ep. ἀνήιον] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori ἐς περιωπήν; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; ἱδρὼς χρωτί priteče iz, prikaže se; ἄροτος γῆς vzraste, poganja. 2. ἔς τινα obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.