Franja

βόρυς, υος, ὁ ion. neka libijska žival, gazela.

ἐν-άλιος 3 in 2 εἰνάλιος 3 ep. in poet. morski, λεώς mornarji, τὸ ἐνάλιον morska žival NT.

ἑρπετόν, τό (ἕρπω) ep. vse, kar leze, golazen, žival.

ζῷον, τό 1. kar živi, živo bitje, (živa) stvar, žival. 2. kip, podoba, slika (ljudi, živali, rastlin), okrasek, ζῷα ποιῶ slikam (= ζῷα γράφω); ζῷα γράφομαι τὴν ζεῦξιν τοῦ Βοσπόρου dam si naslikati premostitev Bospora.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

θρέμμα, ατος, τό (τρέφω) 1. rejenec, gojenec, otrok; v slabem pomenu: zalega, zarod Λερναίας ὕδρας, ἀναιδές. 2. (domača) živina, žival.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

ἱερεῖον, τό, ep. ἱερήιον, ion. ἱρήιον 1. za daritev določena žival, darilno živinče. 2. klalna živina.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

κῆτος, ους, τό ion. velika morska žival, velika riba, kit NT.

κνώδαλον, τό (κνάω) divja, nevarna, strupena žival, zver(ina), pošast.

ὄρυς, υος, ὁ ion. rogata žival v Libiji, morda gazela.

σῑτιστός 3 (adi. verb. od σιτίζω) pitan; subst. pitanec, τὰ σιτιστά pitana žival.

σκύμνος, ὁ ep. poet. mlada žival, mladič, levič.

σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).

σφάγιον, τό (σφάζω) darilna žival; pl. žrtva, proroški znaki, prorokbe (iz gibanja darovane živali in iz droba).

τραγ-έλαφος, ὁ bajna žival, sestoječa iz kozla in jelena.