-
ἁβρο-δίαιτος 2 (δίαιτα) razkošno živeč, mehkužen; τὸ ἁβροδίαιτον razkošno življenje, mehkužnost.
-
ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.
-
ἀεί-ζωος 2 večno živeč, večen, neminljiv.
-
ἁλι-ναιέτης, ου, ὁ (ναίω) v morju živeč, prebivajoč.
-
ἁλιο-τρεφής 2 (ἅλς, τρέφω) ep. v morju odrejen, v morju živeč.
-
ἀπο-χειροβίωτος 2 ion. živeč od dela svojih rok ali živeč se z delom svojih rok.
-
δέρκομαι d. p. [Et. kor. derk', gledati: δορκάς, δράκων, ὑπόδρα. – Obl. impf. iter. δερκέσκετο, aor. ἔδρακον, pf. s prez. pom. δέδορκα, poet. aor. ἐδέρχθην z akt. pom.] 1. intr. gledam, zrem, pren. živim; ἐμεῦ δερκομένοιο dokler živim; δεδορκώς živeč, zdravih oči; δεινὸν δερκόμενος srditega pogleda; πῦρ δ' ὀφθαλμοῖσι δεδορκώς oči se ognja iskre. 2. trans. vidim, zagledam, opazim, τινά, τί.
-
δυσ-αίων, ωνος, ὁ, ἡ poet. nesrečno živeč, nesrečnik.
-
εὐ-αίων, ωνος, ὁ, ἡ poet. srečno živeč, srečen, ὕπνος osrečujoč, dolgo trajajoč.
-
ἰσο-δίαιτος 2 (διαιτάομαι) enako živeč, enak v načinu življenja, πρός τινα komu.
-
κακό-βιος 2 slabo, siromašno živeč.
-
κατά-γειος 2, ion. κατά-γαιος 2 (γῆ) 1. podzemeljski. 2. na zemlji (tleh) živeč, στρουθὸς κατάγειος noj (nasproti στρουθός vrabec).
-
κρεο-φάγος 2 (φαγεῖν) ion. od mesa živeč, mesojeden.
-
μακρ-αίων 2, gen. ωνος (μακρός, αἰών) poet. dolgo živeč, zelo prileten, prastar, dolgotrajen, dolg, večen.
-
μακρό-βιος 2 ion. dolgo živeč, dolgovek.
-
μακρο-χρόνιος 2 (χρόνος) dolgo živeč, εἰμί dolgo živim NT.
-
μινυνθάδιος 2 ep. 1. malo časa živeč εἰμί, τελέθω. 2. kratek αἰών.
-
ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.
-
ὀρέσ-κους (iz -κοος) poet. ὀρεσ-κῷος ep. (κεῖμαι) v (na) gorah bivajoč (živeč), gorski.
-
πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).