Franja

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

πίσυρες ajol. = τέσσαρες štiri.

πλήρης 2 (πίμπλημι), at. πλέως, α, ων, ion. in ep. πλέος, η, ον, ep. πλεῖος [comp. πληρέστερος in ep. πλειότερος] 1. a) poln česa τινός, napolnjen, opremljen, dobro preskrbljen s čim πόλις σίτου καὶ οἴνου; NT poln σῖτος; ποταμός narastla reka, ναῦς z moštvom napolnjena (preskrbljena); b) ves, popoln μισθός; o času: τέσσερα ἔτεα πλήρεα štiri cela leta; c) nasičen, sit, naveličan, τὶ θηεύμενός εἰμι πλήρης nagledal sem se česa. 2. pomazan, oskrunjen βωμός.

τεθριπποτροφέω ion. redim štiri konje, imam četverovprego.

τεθριππο-τρόφος 2 (τρέφω) ion. kdor si redi štiri konje (za četverovprego).

τεσσαρά-βοιος 2 (gl. βοῦς) ep. štiri goveda vreden.

τέσσαρες, τέσσαρα, at. τέτταρες, -ρα, ion. τέσσερες, ajol. πίσυρες, -ρα [Et. bojot. πέτταρες, ajol. πίσυρες, idevr. qwetwor-, lat. quattuor, slov. četiri, četvero (po štiri)] štiri.

τετρά-γυος 2 (γύης) op. štiri orala velik; subst. τὸ τετράγυον polje, ki obsega štiri orala.

τετρα-πάλαιστος 2 (παλαιστή) ion. štiri dlani širok (dolg).

τετρά-πηχυς, υ, gen. εος štiri lakte (komolce) dolg.

τετρά-πους 2, gen. ποδος 1. četveronog(at); subst. τὰ τετράποδα četveronožci. 2. štiri stopinje dolg, obsegajoč štiri kvadratne stopinje.

τετραρχία, ἡ 1. dežela, v kateri je vladal četrtnik, tetrarhija. 2. oddelek konjenikov, sestoječ iz številnih stotnij (λόχοι). 3. pl. štiri namestništva, ki jih je postavil Filip l. 342. v Tesaliji.

τετρά-φῡλος 2 (φυλή) ion. na štiri plemena razdeljen.

τέτραχα, τετραχῇ in ep. τετραχθά adv. četverno, na štiri dele διανέμειν.

φυλακή, ἡ (φύλαξ) 1. a) nočno čuvanje, straženje, straža, ponočna straža (pri Grkih so bile tri nočne straže, pri Rimljanih pa štiri), ἀμφὶ τὴν τελευταίαν φυλακὴν o tretji straži, v tretjem delu noči, φυλακὰς φυλάττω, φυλακήν ποιῶ stojim na straži, stražim, pazim; b) pren. čuječnost, opreznost, pazljivost, oprezna naredba, bramba, ἐν φυλακῇ εἰμι, φυλακὴν ἔχω sem oprezen, varujem (čuvam) se; ἐν φυλακῇ ἔχω τι strogo čuvam kaj, pridržim, ohranim, διὰ φυλακῆς (τὸν πλοῦν ποιοῦμαι) iz opreznosti, διὰ φυλακῆς ἔχων oprezno, previdno, ἰσχυρὰς φυλακὰς ποιοῦμαι dobro pazim, zelo sem previden (oprezen), πρός τινα nasproti komu. 2. čuvaj, stražnik, (telesna) straža αἱ περὶ τὸ σῶμα, posadka, φυλακὰς ποιοῦμαι (καθίσταμαι) postavim straže. 3. a) stražišče, stražnica, stražarnica; b) ječa, zapor, ἐν φυλακῇ ποιοῦμαι zaprem, ἐν φυλακῇ ἔχω držim v ječi.