Franja

αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.

ἄλημα, ατος, τό (ἀλέω) presejana moka; pren. pretkan človek, navihanec.

ἁμαρτάνω [Et. najbrže sor. z μέρος, μερίς del-ež; ἀ priv. + hμαρτος nisem česa deležen, zgrešim. – Obl. fut. ἁμαρτήσομαι, aor. ἥμαρτον, pf. ἡμάρτηκα, pass. pf. ἡμάρτημαι, aor. ἡμαρτήθην, aor. ep. ἤμβροτον, NT ἡμάρτησα, fut. NT ἁμαρτήσω]. 1. zgrešim, ne dosežem τινός τι, ne zadenem τινός. 2. a) izgubim, ne dobim Βοιωτίας; b) zaidem, oddaljim se od; καιρίας πληγῆς ne ranim smrtno; γνώμῃ sodim napačno, χρησμοῦ razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (δώρων pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, εἴς τινα, περί τινα, motim se, varam se, ἀνθρώπινα grešim kot človek (ἔν τινι); τὸ ἀμαρτηθέν pomota, zmota, zgrešek.

ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.

ἀνδρο-μήκης 2 (μῆκος) za moža visok, visok kakor dorastel človek.

ἀνήρ, ἀνδρός, ὁ [Et. lat. Nero močni; neriosus krepak; gršk. še ἀγήνωρ pogumen, δρῶψ (iz νρ-ώψ) človek –. – v krazi ἁνήρ, ὡνήρ = ὁ ἀνήρ; ep. poet. ἀνέρος, ᾱ̓νέρες, ἆνερ; dat. pl. ep. ἄνδρεσσι] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.) ἀνὴρ ὅδε = ἐγώ, ἀνήρ τις nekdo.

ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seq^wnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.

αὐτάρκεια, ἡ kjer je človek sam s seboj zadovoljen, samostalnost, zadovoljnost; πᾶσαν αὐτάρκειαν ἔχω imam vsega v vsem dovolj NT.

αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.

βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥q^w-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.

βροτός 2 [Et. iz μροτός (prehodna oblika μβρο-), kor. mer "umreti", lat. morior, mors; slov. umreti, s-mr-t; nem. Mord] ep. poet. umrljiv, smrten, človeški; subst. ὁ smrtnik, človek.

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

δημότης, ου, ὁ (δῆμος) 1. član preprostega ljudstva, človek nizkega rodu, podložnik, zasebnik. 2. občan, sodržavljan.

δημοτικός 3 (δημότης) 1. ljudstvu naklonjen, človekoljuben, demokratski, popularen. 2. nizkega rodu, preprost človek ἄνθρωπος; τὸ δημοτικόν preprosto ljudstvo, plebejci; γράμματα δημοτικά spisi v ljudskem narečju.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.

ἔξ-οιδα [def. pf. s plpf. ἐξῄδη] poet. dobro vem, ἔξοιδα ἀνὴρ ὤν vem, da sem človek.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.