Franja

ἔν-τῑμος 2 (τιμή) 1. čaščen, cenjen, odličen, čislan, οἱ ἔντιμοι plemenitaši; τὰ τῶν θεῶν ἔντιμα kar je pri bogovih v časti, božje pravice. 2. časten, častit, dostojen. – adv. ἐντίμως ἔχω v časti sem, sem spoštovan.

ὁμο-βώμιος 2 (βωμός) na istih (skupnih) žrtvenikih čaščen, skupen.

ὁμό-τῑμος 2 (τιμάω) enako čaščen, enakega dostojanstva, enakopraven, οἱ ὁμότιμοι perzijanski veljaki, najvišji plemiči.

ὁμ-ωχέτης, ου, ὁ (ἔχω) skupno čaščen.

πάνθυτος 2 (θύω) poet. od vseh z žrtvami čaščen, zelo spoštovan, presvet.

προ-τῑμάω [fut. προτιμήσομαι s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga τινά τινος, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom τινά τινος; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled τινός, πρό τινος in inf.; odlikovan sem s čim.

σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.

τῑμήεις 3 ep. [acc. τιμῆντα] 1. o osebah: čaščen, čislan, cenjen, spoštovan, ugleden. 2. o stvareh: dragocen, drag.

τῑμοῦχος 2 kdor ima častno službo, čaščen, spoštovan.