Franja

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἄνω² = ἀνύω.

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἐπ-άνω adv. z gen. gori, (od)zgoraj, na vrhu, na, ἐν τοῖς ἐπάνω poprej, v prejšnjem, ἐπάνω πάντων nad vsemi, τὰ ἐπάνω prejšnje, NT τινός več kakor, nad.

κευθ-άνω κεύθω, ep. skrivam.

ὑπερ-άνω adv. visoko zgoraj, γίγνομαι nadvladam, pridem na vrh, τινός visoko nad čim (črez kaj) NT.

ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἀνώγαιον, at. ἀνώγεων, ω, τό (ἄνω, γαῖα) gornje nadstropje, žitnica, obednica.

ἀνωτάτω gl. ἄνω.

ἀνωτέρω gl. ἄνω.

αὐερύω [Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

δια-τινάσσω (tudi v tmezi) 1. ep. poet. raztresem, razrušim, razbijem. 2. poet. tresem, majem semintja, kimam κάρα ἄνω κάτω.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.

ἐξ-ολισθαίνω, -άνω [aor. ep. (v tmezi) ἐξόλισθε] zdrčim, padem iz česa.

ἦνον gl. ἄνω.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

μετα-πῑ́πτω 1. padem na drugo stran, izprevržem se, izpreminjam se τὸ εἶδος, zibljem se ἄνω κάτω. 2. drugače se izidem, εἰ τριάκοντα μόναι μετέπεσον τῶν ψήφων ako bi bilo le 30 glasov drugače glasovalo, ὀστράκου μεταπεσόντος kolo sreče se je obrnilo.

μετοίκησις, εως, ἡ μετοικία, ἡ 1. pre-, izselitev, preseljevanje, seljenje. 2. stanovanje, prebivanje, ἡ ἄνω na gornjem svetu.