Franja

ἆ, ἀᾶ (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!

ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.

Ἀχίλλειον, τό, ion. -ήιον 1. jonsko mesto pri Prijeni. 2. kraj pri Sigeju z Ah. grobom.

δεῖνα, ὁ, ἡ, τό [gen. δεῖνος, dat. δεῖνι, acc. δεῖνα, pl. δεῖνες, δείνων, δεῖνας] neki, nekdo; τὸ δεῖνα ah, da; še nekaj, še to.

ἐή interj. ah! oh! joj!

ἰώ poet. (vzklik veselja ali bolečine) juhu! oj! ah! gorje!

παπαῖ poet. vzklik bolesti ali začudenja: gorje! ah! joj! dete! kapa kosmata!

πόποι nav. ὢ πόποι ep. poet. vzklik začudenja, nejevolje ali bolesti: oho, ah, joj, strašno, grozno, neverjetno!

φεῦ 1. vzklik bolesti ali nejevolje: ah! joj! gorje! tudi dvojno: φεῦ φεῦ; φεῦ δῆτα da, gorje! veže se z nom. (φεῦ τάλας) ali z gen. φεῦ τῆς ἀνοίας. 2. vzklik strmenja ali veselja: ah! joj! φεῦ τοῦ ἀνδρός kakšen mož! φεῦ τὸ λαβεῖν πρόσφθεγμα kakšna radost, da slišim!