Franja

θεάομαι d. m. (θέα) [fut. θεᾱ́σομαι, aor. ἐθεασάμην, pass. ἐθεάθην, pf. τεθέαμαι, adi. verb. θεατέος, -έον; ion. θηέομαι, praes. opt. 2 sg. θηοῖο, pl. θηεύμενος, impf. 3 sg. ἐθηεῖτο, 3 pl. (ἐ) θηεῦντο, aor. θηησάμην, opt. 3 sg. θηήσαιτο, 3 pl. θησαίατο] 1. gledam, vidim, ogledujem, opazujem, zagledam, zapazim, občudujem, čudim se; πόλιν, στράτευμα pregledujem; πόλεμον ogledam si vojno, udeležim se vojne; οἱ θεώμενοι gledalci, θηεύμενός εἰμι πλήρης nagledal sem se. 2. premišljam, uvidim, spoznam τὸ ἀληθές.

θεᾱτός 3 (θεάομαι) poet. ki se sme videti, viden.

θέᾱτρον, τό, ion. θέητρον (θεάομαι) 1. gledališče, pozorišče NT. 2. gledalci, občinstvo. 3. NT = θέαμα prizor, pogled, θέατρον γίγνομαί τινι zgleduje se kdo nad menoj NT.

θειάζω (θεῖος) 1. prorokujem, pass. θειάζεταί τι ἐπί τινι izreče se kaj s (proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, uvrščam med bogove.

θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.

θεογονία, ἡ, ion. -ίη rod(ovnik) bogov (tako se tudi imenuje Heziodova pesnitev).

θεομαχέω (θεο-μάχος) nasprotujem bogovom, borim se proti bogovom.

θεο-μάχος 2 (μάχομαι) ki se ustavlja (bori proti) Bogu NT.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεοφάνια, τά (sc. ἱερά; θεο-φανής, φαίνομαι) ion. pomladanska svečanost v Delfih (na čast Apolonu, ki se je zopet prikazal).

θεραπευτός 3 ki se da (z negovanjem) vzgojiti, izvršiti ali izobraziti.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

θερμαίνω [aor. ἐθέρμηνα] o-, razgrejem, razpalim, razbelim, sežgem; pass. (raz)grejem se NT, postanem vroč; pren. ἐλπίσιν κεναῖσιν θερμαίνομαι prazni upi mi ogrevajo srce.

θέρμω (θερμός) ep. 1. act. grejem, razgrejem. 2. pass. razgrejem se, postanem topel ali vroč.

θέρομαι pass. [fut. ep. θέρσομαι, aor. pass. ἐθέρην, cj. ep. θερέω] grejem se, πυρός na ognju, postajam topel ali vroč, (z)gorim, πυρός v, z ognjem.

θεσμός, ὁ (gl. θέσις) 1. ep. mesto, kraj, kamor se kaj postavlja. 2. postava, zakon, običaj, navada, naredba, ukaz, zapoved. 3. ustanova, uredba.

Θεσσαλία, ἡ, ion. -ίη, at. Θετταλία dežela v severni Greciji; preb. ὁ Θεσσαλός in Θετταλός, fem. Θεσσαλίς, ίδος; adi. Θεσσαλός (fem. Θεσσαλίς), Θεσσαλικός 3 in Θετταλικός 3; zapadni del na Pindu se je imenoval ion. Θεσσαλιῆτις in Θεσσαλιῶτις γῆ.

θέω, ep. θείω [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. θοός, βοηθόος. – Obl. impf. iter. θέεσκον, fut. θεύσομαι]. 1. tečem, dirjam, hitim, τὴν ὁδόν po poti, πεδίοιο po poljani; drevim za kom, dirjam za stavo; borim se za kaj περί τινος; περὶ τῆς ψυχῆς za življenje; περὶ τοῦ παντός drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli = hitro: ἦλθε θέουσα prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh: hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu ščitovega oboda), φλὲψ ἀνὰ νῶτα se vije, gre po hrbtu.

θεώρημα, ατος, τό 1. kar se gleda, prizor. 2. predmet opazovanja, izrek, resnica.

θηλέω (= θάλλω) ep. cvetem, zelenim, razcvetem se.