Franja

εὔ-φορος 2 (φέρω) 1. ki (kar) se lahko nosi, lahek. 2. lahko noseč, močen.

εὐφραίνω, ep. ἐυφραίνω [augm. ηὐ in εὐ, fut. εὐφρανῶ, aor. ηὔφρανα, ep. fut. εὐφρανέω, aor. εὔφρηνα] 1. act. razveseljujem, zabavam τινά, razvedrim βίον. 2. med. z aor. pass. (ηὐφράνθην) radujem se, veselim se, vesel sem, ἐπί τινι, διά τινος; s pt. εὐφραίνεται ὁρῶσα veseli se, ko vidi (= z veseljem gleda).

εὐ-φύλακτος 2 (φυλάσσω) kar se lahko čuva ali straži, εὐφυλακτότερα αὐτοῖς ἐγίγνετο laže so stražili.

εὐχαριστέω (εὐ-χάριστος) sem hvaležen, zahvaljujem se NT.

εὐ-χείρωτος 2 (χειρόω) ki se lahko premaga.

εὐ-χερής 2 [Et. εὐ + g'heres, sor. χείρ (= priročen). – comp. -χερέστερος] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, ἐν εὐχερεῖ τίθεμαί τι preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, postrežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. – adv. -χερῶς lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.

εὐχετάομαι (εὔχομαι) d. m. ep. [inf. εὐχετάασθαι, impf. εὐχετόωντο] 1. baham se, hvalim se, ponašam se, ἐπί τινι s čim, zaradi česa. 2. molim, kažem svoje spoštovanje, zahvaljujem se τινί.

εὔχομαι d. m. [Et. iz kor. ewegwh-, lat. voveo iz wogwhejō, vovi iz vovevi, votus iz vovetos. – Obl. augm. in redupl. ηὐ in εὐ; fut. εὔξομαι, aor. ηὐξάμην, pf. ηὖγμαι tudi s pas. pom.: ἐμοὶ μὲν γὰρ μετρίως ηὖκται kajti jaz sem že primerno molil] 1. na glas povem, slovesno obljubim, zaobljubim, zagotovim, rotim se τινί, inf. 2. molim, prosim, želim (komu kaj hudega), izprosim; μεγάλα goreče, iskreno molim, τινί h komu (toda Il. 7. 298: molim za koga), πρός τινα h komu, ὑπέρ τινος za koga, πολυκαρπίαν τοῖς θεοῖς prosim bogove rodovitne letine. 3. hvalim se, ponašam se z inf. (navadno εἶναι) πατρὸς ἀγαθοῦ γένος εὔχομαι εἶναι; ἐκ Κρητάων γένος εὔχομαι s ponosom izvajam svoj rod s Krete.

εὐχωλή, ἡ (εὔχομαι) ep. in ion. 1. molitev, obljuba, želja. 2. a) ponašanje, bahanje, vriskanje, krik, vpitje v strahu; b) predmet ponašanja, εὐχωλὴν λιπεῖν da bi se z njo ponašali.

εὐ-ώνυμος 2 (ὄνομα) z dobrim imenom, dobro srečo obetajoč, levi (s to besedo so se Grki izognili zloslutni besedi σκαιός = levi), slaven; τὸ εὐώνυμον levo krilo.

εὐωχέω [Et. iz εὐ + ὀχ, gl. ἔχω. – Obl. augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐωχήσομαι, aor. pass. εὐωχήθην]. 1. act. dobro pogostim, napravljam gostijo, razveseljujem, τινά τι, τινά τινος s čim. 2. med. gostim se, nasitim se, imam obilo krme, privoščim si, naslajam se, εὐωχοῦ τὰ κρέα naj ti gre meso v slast.

ἐφ-αγιστεύω, ἐφ-αγνίζω poet. držim se še povrhu svetih obredov, opravim še povrhu svete obrede, prinašam (umrlim) daritev, τὰ πάντα izkazujem mrtvim vse časti.

ἐφ-άλλομαι d. m. [ep. aor. ἐπᾶλτο in ἔπαλτο, pt. ἐπιάλμενος in ἐπάλμενος] 1. skačem na koga (kaj) τινός. 2. priskočim; napadem, zaženem se na koga τινί.

ἐφ-άπτω, ion. ἐπ-άπτω 1. act. pripenjam, privezujem; a) naklonim, prisodim, odmenim komu kaj; κήδε' Τρώεσσι ἐφῆπται nad Trojanci vise skrbi, Trojancem je prisojena beda; b) obdarim, εἴδεος ἐπαμμένος z lepoto obdarovan; c) snujem, lotim se česa, povzročim kaj ἔργον. 2. med. a) dotikam se česa, bavim se s čim, zgrabim kaj (z rokami) τινός; b) dosežem kaj, deležen sem česa, razumem kaj μνήμῃ, αἰσθήσει τινός; c) vžigam se, vnemam se ὥστε πῦρ.

ἐφ-αρμόζω, -ττω 1. prilagam, primerjam, dodajam πίστιν. 2. intr. prilegam se, podajam se.

ἔφ-εδρος 2 (ἕδρα) 1. sedeč, jahajoč na τινός. 2. sedeč poleg česa, prežalec, zalezovalec; ἔφεδρός εἰμι zalezujem, τινὶ βασιλεύς naslednik na prestolu. 3. a) nov nasprotnik (dokler sta se v borilnicah dva borila, je sedel tretji borilec in čakal izida boja, da se je potem boril z zmagalcem); b) skriven sovražnik.

ἐφ-έζω ep. [fut. ἐφέσω, aor. ἐφεῖσα, inf. ep. ἐφέσσαι; med. impf. ἐφεζόμην, fut. ἐφέσομαι, ep. ἐφέσσομαι, aor. ἐφεισάμην, ep. ἐφεσσάμην, imp. ἔφεσσαι, pt. ἐφεσσάμενος] 1. act. postavljam (iz ladje) na suho. 2. med. usedem se na, sedim na τινί, usedem se zraven, posadim koga k sebi, vzamem k sebi na ladjo νηός, τινά τινι.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

ἐφ-έρπω prilezem, približujem se.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.