-
εὔ-κοσμος 2 1. lepo urejen, okrašen, τὸ εὔκοσμον red. 2. ki se lahko uredi εὐκοσμότερός εἰμι. – adv. -σμως v lepem redu, okrašeno.
-
εὐκτός 3 (εὔχομαι) 1. ep. za-, poželen. 2. poet. vreden, da se poželi, εὐκτόν ἐστι z inf. želeti je.
-
εὐλαβέομαι d. p. [augm. ηὐ in εὐ, fut. εὐλαβήσομαι, aor. ηὐλαβήθην, pf. ηὐλάβημαι] 1. a) bojim se, varujem se, čuvam se, sem previden, izbegavam, pomišljam se τί, τινά, z μή, ὅπως μή; b) sem bogaboječ NT. 2. skrbim, skrbno vršim svojo dolžnost Sof. O. R. 47.
-
εὐ-λαβής 2 (λαβεῖν) 1. previden, oprezen, boječ. 2. pobožen, bogaboječ NT. – adv. εὐλαβῶς ἔχω (= εὐλαβέομαι) varujem se, εὐλαβεστέρως μάρναμαι bolj zavarovan.
-
εὐλή, ἡ [Et. iz kor. wel, viti (se), vrteti (se)] črv.
-
εὔ-ληπτος 2 (λαμβάνω) ki se lahko zgrabi, vzame, podvrže, osvojljiv, priročen, udoben, εὐδίδωμί τι εὐληπτότατα podam kaj tako, da se lahko vzame.
-
εὔ-λῠτος 2 (λύω) ki se lahko raz-, odveže, ločljiv, razvezljiv στέργηθρα φρενῶν.
-
εὐ-μαθής 2 (μανθάνω) 1. ki se lahko uči, dobre glave, nadarjen. 2. lahko umeven, umljiv, razločen, jasen φώνημα, σῆμα.
-
εὐμάρεια, ion. -είη, -ίη, ἡ (εὐ-μαρής) 1. lehkota, ugodnost, zložnost, spretnost, gibčnost, χεροῖν εὐμαρείᾳ χρῶμαι imam lahko stališče, lahko mi je kaj storiti, εὐμάρεια ἡμῖν ἐστί lahko se zgodi. 2. prilika, možnost, πόρου lahka pot. 3. a) olajšalno sredstvo, branilo πρός τι; b) obilica εὑρίσκω πολλὴν εὐμάρειαν; c) evfem. ion. stranišče, potreba.
-
εὐ-μαρής 2 [Et. iz εὐ + μάρη roka] poet. 1. ki se lahko izvrši, lahek, udoben. 2. ki lahko izvrši, (vse)mogočen θεός.
-
εὐ-μεταχείριστος 2 (μετα-χειρίζω) s komer se lahko postopa (ravna), dobrosrčen, ki se lahko užuga ali premaga ἰσχύς, lahek.
-
εὐ-μνημόνευτος 2 1. kar si lahko zapomnimo. 2. spomina vreden, vreden, da se omeni.
-
εὐνάζω, εὐνάω (εὐνή) ep. poet. [aor. pass. ηὐνάσθην in ηὐνήθην] 1. act. polagam, storim, da se kdo uleže, spravim v zasedo, uspavam, zazibljem (v spanje), pomirim, ublažim πόθον. 2. pass. in med. uležem se (na posteljo), počivam, gnezdim, spim κακόν, ležim, παρά τινι pri kom; γάμοις omožim (oženim) se; pren. pomirim se, poležem se (o vetru).
-
εὐναῖος 3 (εὐνή) poet. ki se nahaja v postelji, ki spada k zakonu, zakonski; πηδάλια v svojem tečaju se vrteče krmilo.
-
εὔνοια, ἡ, ion. -οίη 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost παρά τινος, ljubezen, δι' εὐνοίας z dobrohotnostjo, dobroto, κατ' δι' εὔνοιαν, μετ' εὐνοίας, εὐνοίᾳ iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; ἡ σὴ εὔνοια do tebe, ἡ τῶν Ἑλλήνων εὔνοια ljubezen do Helenov, tudi εἴς τινα, εὔνοιαν παρέχω τινί izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, δίδωμι dajem radovoljna darila.
-
εὔ-ογκος 2 (pri)ročen, pripraven (ki se lahko nosi).
-
εὐοδόω poet. peljem, vodim po dobri poti; pass. ion. NT napredujem, gre mi kaj srečno izpod rok, imam srečo, sem srečen, dobro se mi godi.
-
εὐπάθεια, ἡ, ion. (-ε)ίη (εὐ-παθής) zadovoljstvo, uživanje, telesna slast, ἐν εὐπαθίῃσί εἰμι gostim se, zabavam se, ἐν εὐπαθείαις γίγνομαι privoščim si kaj, postrežem si.
-
εὐ-πειθής 2 εὔ-πειστος 2 1. (πείθομαι) kdor se da lahko pregovoriti, poslušen, pokoren. 2. (πείθω) ki lahko pregovori, prepričevalen.
-
εὐ-περίστατος 2 ki koga dobro obdaje, omrežuje, ἁμαρτία ki se (nas) drži NT.