-
μῑσανθρωπία, ἡ sovraštvo (mržnja) do ljudi, ljudomrznost, strah pred ljudmi.
-
μῶλυ, υος, τό ep. neko čarodejno zelišče, ki je branilo Odiseja pred Kirko.
-
νεῖκος, ους, τό [Et. kor. neiq, oštevati] ep. poet. ion. 1. prepir, pravda (pred sodiščem), nesloga, razpor, psovka; psovanje. 2. boj, bitka. 3. povod(vzrok) prepira.
-
νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.
-
νεο-γῑλός 3 ep. νεο-γνός 3 (γίγνομαι) pred kratkim rojen, mlad, majhen σκύλαξ.
-
νεο-δμής, ῆτος, ὁ, ἡ poet. νεό-δμητος 2 (δαμάω) poet. pred kratkim poročen, pravkar omožena, γάμοι pravkar (na novo) sklenjen zakon.
-
νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.
-
νεο-σύλλεκτος 2 (συλ-λέγω) pred kratkim (pravkar) nabran, pod orožje pozvan.
-
νεωστί adv. (νέος) zadnjič, nedavno, pred kratkim, ravnokar.
-
νῑ́κη, ἡ, dor. νίκα νῖκος, ους, τό NT 1. zmaga v boju, v tekmi in pred sodiščem. 2. pers. Νίκη, ἡ boginja zmage.
-
νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.
-
ξυρόν, τό ep. poet. ion. britev, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς (ἵσταταί τι) (visi) na lasu, (je) pred odločitvijo, slično ἐπὶ ξυροῦ τύχης.
-
ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.
-
ὀδῡ́ρομαι med. [impf. iter. ὀδυρέσκετο, fut. ὀδυροῦμαι, aor. ὠδυράμην, adi. verb. ὀδυρτός] 1. intr. tarnam, žalujem, plakam, tožim, τινός za kom, τινί pred kom. 2. trans. oplakujem, objokujem, žalostim se po kom, toži se mi po čem γαῖαν; žalujem hrepeneč po νόστον.
-
ὄμμα, ατος, τό [Et. iz ὄπμα; idevr. oqw-mn̥, slov. oko, gl. ὄσσε] 1. oko, pogled, obraz, obličje, ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, κατ' ὄμματα pred očmi, pred obličjem, φήμης ὄμμα vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.
-
ὁμολογέω (ὁμοῦ, λόγος) [adi. verb. ὁμο-λογητέον] I. act. isto govorim 1. a) soglašam, ujemam se, skladam se, τινί s kom, ἐπί τινι, περί, κατά τι, τινί v čem; τινὶ κατά τι οὐδέν nimam s kom nič opraviti, οὐδὲν κατ' οἰκηϊότητα nisem nič v sorodu; b) priznavam, pritrjujem, dopuščam, privoljujem, vdam se, χάριν zagotavljam komu hvaležnost; pass. ὁμολογεῖται splošno se priznava, da. 2. obljubujem, dajem besedo, sklepam zavezo, sporazumem se s kom, zavežem se. 3. NT spoznavam, ἔν τινι pred kom, τινί slavim. II. med. 1. skladam se, sporazumem se, pogodim se. 2. = act.
-
ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.
-
ὁρισμός, ὁ (ὁρίζω) 1. omejitev; določitev pojma, opredelba. 2. stava, določitev denarne svote (ki sta jo založila pred sodiščem oba nasprotnika, obsojenec je tisto svoto izgubil).
-
ὁρμέω in med. (ὅρμος
2
sidrišče) 1. usidram se, zasidran sem, ἐπ' ἀγκύρης sem zasidran, sem v varnosti, sem v varnem pristanišču πρὸς γῇ. 2. opiram se, naslanjam se na kaj ἐπί τι; οὐκ ἐπὶ τῆς αὐτῆς(sc. ἀγκύρης) ὁρμεῖ τοῖς πολλοῖς ni na istem sidru kot drugi, nima istega pred očmi kot drugi.
-
ὀρχήστρα, ἡ (ὀρχέομαι) plesišče, pos. v gledališču: polukrožen prostor pred odrom; orkester.