-
ἀ-κατάπαυστος 2 (καταπαύω) brez prestanka, neprestan; NT kdor neprestano greši.
-
ἀ-κατάστατος 2 (καθίστημι) nestanoviten NT.
-
ἀ-κατάσχετος 2 (κατέχω) razbrzdan, neukročen NT.
-
ἀ-κατάψευστος 2 (καταψεύδω) ion. ne izmišljen, nezlagan.
-
ἄ-καυστος 2 (καίω) nepožgan, nepopaljen.
-
ἀ-κέλευστος 2 (κελεύω) brez povelja, radovoljen, sam od sebe.
-
ἀ-κέραιος 2 (κεράννυμι) čist, nepomešan, čil, cel, nerazrušen (πόλις), neopustošen (χώρα); NT brez hinavstva, nepokvarjen.
-
ἀ-κερδής 2 (κέρδος) 1. brez dobička, škodljiv, nekoristen. 2. φιλοτιμία nesebičen.
-
ἀ-κερσε-κόμης, ου, ὁ (κείρω, κόμη) ep. neostrižen, dolgolas.
-
ἀ-κέφαλος 2 (κεφαλή) 1. brez glave. 2. brez začetka, nedovršen.
-
ἀ-κήδεστος 2 (κήδω) 1. neoskrbljen, zanemarjen; nepokopan. 2. brezskrben. – adv. -έστως neusmiljeno, brezobzirno, brezsrčno.
-
ἀ-κήδευτος 2 (κηδεύω) nepokopan.
-
ἀ-κηδής 2 (κῆδος) ep. 1. a) zanikaren, neskrben; b) brez skrbi. 2. pass. εἵματα, ξεῖνος zanemarjen; σώματα nepokopan.
-
ἀ-κήλητος 2 (κηλέω) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.
-
ἀ-κήρᾰτος 2 1. (κήρ) nepoškodovan, (κλῆρος); nepokošen (λειμών), nedotaknjen od česa (κακῶν); brez bolečin in brez žalosti (θυμὸς ἄλγεσιν), slabo obiskovan (ἐμπόριον). 2. (κεράννυμι) nepomešan, čist, suh (χρυσός).
-
ἀ-κήριος 2 ep. 1. (κήρ) nepoškodovan, živ. 2. (κῆρ) mrtev; strašljiv, plašen.
-
ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.
-
ἀ-κίβδηλος 2 pristen; nepokvarjen, pošten, odkritosrčen.
-
ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).
-
ἄ-κῑκυς, υος, ὁ, ἡ ep. slab, slaboten.