-
κλυστήρ, ῆρος, ὁ (κλύζω) ion. dristlja, brizgalnica, klistirka.
-
κλυτο-τέχνης, ου, ὁ ep. slaven umetnik.
-
κλών, κλωνός, ὁ (κλάω1) veja, mladika, odrastek.
-
κλώψ, κλωπός, ὁ (κλέπτω) tat, zaostajalec (v vojski), plenilec, ropar.
-
κναφεύς, έως, ὁ (= γναφεύς) valjalec, gradašalec, belilec, snažilec.
-
κνάφος, ὁ ion. gradaša (za volno); bodičasto mučilo.
-
κνημός, ὁ (κνήμη) ep. obronek, pobočje, breg, sedlo, globel.
-
κνυζηθμός, ὁ ep. cviljenje, renčanje.
-
κνώδων, οντος, ὁ poet. kavelj pri meču med ročajem in rezilom; ost meča, meč, διπλοῖ ξίφους κνώδοντες dvorezen meč.
-
κογχυλιᾱ́της, ου, ὁ (λίθος) školjkasti apnenec.
-
κοδράντης, ου, ὁ = kvadrans (1/4 asa), belič, vinar NT.
-
Κόδρος, ὁ poslednji atenski kralj.
-
κόθορνος, ὁ visok lovski črevelj, koturn (na obe nogi priležni črevelj igralcev v grški žaloigri); pren. nestanoviten človek, nestanovitnež.
-
κοινο-λεχής, ὁ, ἡ (λέχος) zakonski drug, mož, žena, priležnik (-ica).
-
κοινών, ῶνος, ὁ tovariš, sodrug, sodeležnik.
-
κοιρανίδης, ου, ὁ poet. = κοίρανος vladar, poglavar.
-
κοίρανος, ὁ [Et. iz κορjανος od κοῖρα (iz κορjα) vojska; nem. Heer = got. harjis, stvn. heri; Her-zog, Her-berge; slov. kar, spor] ep. poet. gospod, gospodar, vladar, poveljnik.
-
κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.
-
κοιτών, ῶνος, ὁ spalnica, soba; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT.
-
κόκκος, ὁ jedro, zrno (granatnega jabolka), σινάπεως gorčično zrno NT.