-
ἐπ-ημοιβός 2 (ἀμείβω) ep. kdor se menjava; ὀχῆες dva nasprotna zapaha pri vratih, ki sta se pomikala drug preko drugega, prečni zapah, χιτῶνες obleka za preoblečenje.
-
ἐπ-ήρᾰτος 2 (ἐράω) zaželen, ljubek, prijeten.
-
ἐπ-ήρετμος 2 (ἐρετμόν) ep. 1. ki vesla, ki je pri veslih. 2. z vesli (opremljen), veslat νῆες.
-
ἐπ-ηρεφής 2 (ἐρέφω) ep. pokrivajoč, viseč nad čim, strm.
-
ἐπ-ήρης 2 (ἐρετμόν) z vesli opremljen, veslat, oveslan κελήτιον.
-
ἐπητής 2 ep. dobrohoten, prijazen, razumen.
-
ἐπ-ήτριμος 2 (ἤτριον) ep. gost, pogosten, drug za drugim, trumoma.
-
ἐπιβατός 3 in 2 do-, pristopen, χρυσίῳ podkupljiv.
-
ἐπιβόητος 2 razvpit, na slabem glasu.
-
ἐπί-βουλος 2 (βουλή) zvit, lokav, prekanjen, τινί proti komu.
-
ἐπιβρῑθής 2 poet. težeč, težaven, nadležen.
-
ἐπιβρόντητος 2 poet. brezumen, v nezavesti, omamljen.
-
ἐπί-γαιος 2 ion. ἐπίγειος 2 na zemlji, zemeljski, posveten NT.
-
ἐπί-γαμος 2 dorastel za ženitev.
-
ἐπί-γειος 2 gl. ἐπί-γαιος.
-
ἐπι-γνώμων 2 1. razsoden; subst. ὁ razsodnik. 2. nadzornik (svetih oljk v Atenah).
-
ἐπί-γρῡπος 2 nekoliko upognjen, krivokljun, z orlovskim nosom.
-
ἐπί-δᾱμος 2 dor. = ἐπίδημος.
-
ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.
-
ἐπι-δέξιος 2 desen, ἐπιδέξια na desni (strani), ugodno, na desno.