-
ἔντονος 2 (ἐν-τείνω) napet, hud, prevzeten, ošaben, nagel, vnet, silen, γνώμη mnenje, ki se vneto zagovarja.
-
ἐν-τόπιος 2 ἔν-τοπος 2 bivajoč v kakem kraju, pričujoč, domač; subst. ὁ domačin, prebivalec NT.
-
ἐντριβής 2 izurjen, izvežban, vešč, τινί v čem.
-
ἔν-τρομος 2 prestrašen, trepetajoč, drhteč NT.
-
ἔντροφος 2 (ἐν-τρέφω) vzgojen, vzrejen, vzrastel v čem; μόχθῳ ἔντροφον ἔθηκάς με spravil si me v nadloge, παλαιᾷ ἡμέρᾳ postaren, starikav.
-
ἔν-υδρος 2 (ὕδωρ) 1. ki živi v vodi, νύμφαι vodne vile. 2. vodnat, dobro z vodo preskrbljen.
-
ἐν-ύπνιος 2 (ὕπνος) v spanju, v sanjah (se prikazujoč) ὄψις; neutr. adv. v spanju, v sanjah.
-
ἐν-ώμοτος 2 (ὄμνυμι) poet. zaprisežen, s prisego zavezan, θεῶν kdor je pri bogovih prisegel; adv. ἐνωμότως s prisego.
-
ἐνώπιος 2 (ἐνωπή) viden, pričujoč; adv. -ιον vpričo, pred τινόςNT.
-
ἐξάγγελτος 2 izdan.
-
ἐξάγιστος 2 (ἐξαγίζω) poet. kar se ne sme govoriti, preklet, grešen.
-
ἐξαιρετός 2 ion. ki se more (da) vzeti iz česa.
-
ἐξαίρετος 2 (ἐξ-αιρέω) 1. izvzet, (od)ločen, odbran, ἐξαίρετον ποιοῦμαί τινα izvzemam koga; subst. τὸ ἐξαίρετον izjema. 2. izbran, izvrsten, krasen.
-
ἐξ-αίσιος 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji φυγή.
-
ἔξ-αιτος 2 (αἴνυμι) ep. od-, izbran, izvrsten.
-
ἐξάκουστος 2 kar se more slišati, slišen.
-
ἑξά-μετρος 2 (μέτρον) šesterostopen; subst. šestomer, heksameter.
-
ἑξά-μηνος 2 (μήν) šestmesečen, ὁ (sc. χρόνος) pol leta.
-
ἑξα-πάλαιστος 2 (παλαιστή) ion. šest pedi, dlani dolg.
-
ἑξά-πεδος 2 (πούς) ion. šest črevljev dolg.