-
συν-ολισθαίνω [pf. συνωλίσθηκα] spodrsnem s kom vred, stekam se, tiščim kam ἐγκέφαλος.
-
συν-ομαρτέω hodim s kom, stojim mu na strani.
-
συν-ομῑλέω kratkočasim se, pogovarjam se s kom τινί NT.
-
συν-όμνῡμι, -ύω 1. prisegam s kom vred, prisegam na skupno delovanje, zavezujem se s prisego. 2. a) act. zarotim se, zavežem se s kom zoper koga τινί ἐπί τινα (τινι); b) med. zarotim se καταλύσειν τὸν δῆμον.
-
συν-ομολογέω 1. zlagam se, pritrjujem, priznavam, τί kaj, obetam τινί τι. 2. zedinim se, dogovorim se, pogodim se s kom glede česa τινί τι.
-
συν-οράω [impf. συνεώρων, fut. συνόψομαι, aor. συνεῖδον, inf. συνιδεῖν, med. aor. pt. συνειδόμενος] 1. gledam, motrim, pregledujem skupaj s kom, vidim hkrati, ἀλλήλους συνεώρων dajali so si med seboj znamenja z ognjem. 2. vidim, spoznavam, opažam, συνιδεῖν ἦν ἡ ἀρχὴ ἱσχυρὰ οὖσα moglo se je spoznati (videlo se je), da je.
-
συν-οργίζομαι pass. jezim se, srdim se, razkačen sem s kom vred τινί.
-
συνουσιάζω sem pri kom, živim skupno s kom τινί.
-
συν-ταλαιπορέω poet. trpim (prenašam) skupno nesrečo ali bedo, μετά τινος s kom.
-
συν-τειχίζω gradim skupno s kom zid (utrdbo), utrjujem s kom vred, pomagam komu utrditi.
-
συν-τεκνοποιέω rodim (dobim) s kom (τινί) otroke.
-
συν-τεκταίνομαι d. m. (tudi v tmezi.) iztešem, naredim s kom vred, μῆτιν izmišljam, snujem skupno s kom.
-
συν-τελέω 1. a) dokončam skupno s kom, končam, popolnoma dovršim, izpolnim; pass. končam se, izpolnim se, minem NT; b) διαθήκην sklepam zavezo NT. 2. prispevam, pošiljam τί τινι, plačujem (davke) skupaj s kom, spadam k davčni skupini, n. pr. εἰς τοὺς ἱππέας k viteškemu stanu; sem podvržen davku, sem podložen.
-
συν-τελής 2 (τέλος) kdor plačuje davek skupaj s kom; dolžen plačati davek, podložen.
-
συν-τετραίνω ion. συν-τιτράω (pre)vrtam, prederem skupno s čim; οἱ κόλποι τοὺς μυχοὺς ἀλλήλοις (zaliva) prodirata (segata) s svojima koncema skoro drug do drugega, se s svojima koncema skoraj dotikata; pf. pass. συντετρῆσθαι po predorih (rovih) zvezan ali spojen biti.
-
συν-τίθημι [gl. τίθημι; ep. aor. med. 3 sg. σύνθετο, imper. 2 sg. σύνθεο, ion. aor. med. συνεθηκάμην] I. act. in pass. 1. a) postavim, spravim skupaj; skladam, zlagam ὅπλα ἐν τῷ ναῷ; pos. povzamem, posnamem v malo besedah, ὄμνυ συντιθεὶς ἅπαν γένος θεῶν prisezi skratka pri celem rodu bogov, ἐν βραχεῖ συνθεὶς λέγω ob kratkem povem; b) sestavim σκεύη, zložim, združim, zvežem λίθους, πλίνθους, sešijem χιτῶνας; c) pridenem, naredim, delam, gradim τριήρεας; νόμον napravljam načrt zakona; d) sestavim, spišem, opisujem, pripovedujem λόγον, Ἑλληνικά, izmislim αἴνιγμα, ὁ συνθεὶς τάδε ki si je to izmislil, zvijačni podpihovalec; e) γέλων πολύν hkrati se zelo (za)smejem; f) določim ὁ συντεθεὶς χρόνος. 2. preudarjam, premišljam, presojam, primerjam. II. med. 1. sestavljam (pridobivam) sebi δύναμιν, uredim τὰ τῆς πόλεως. 2. zaznavam, (za)pazim, poslušam, čujem, slišim θυμῷ, φρεσίν. 3. dogovorim se, sklenem (s kom pogodbo) τινί, ὁμαιχμίην πρός τινα, φιλίαν; določim νύκτα, obljubim NT; ναῦλον obljubim po (dogovoru) prevoznino; συνθέμενος združen, po dogovoru, ταῦτα συνθέμενοι po tem dogovoru. 4. pritrjujem, dovoljujem.
-
συν-τῑμάω častim, cenim s kom vred.
-
συν-τρέφω 1. act. vzgajam, redim koga skupno s kom, pomagam odgajati τινά τινι (μετά τινος). 2. pass. vzgajam se, zrastem, nastanem skupaj s kom ζῷα, tesno sem zvezan s kom ζῆλος, navadim se česa.
-
συν-τρέχω 1. tečem skupno s kom, tečem hkrati tudi jaz, τίνι μόρῳ συντρέχει v kakšno smrt hiti? 2. skupaj tečem, stekam se κρατήρ, pren. δόξα; a) zbiram se, kopičim se νέφεα; b) združujem se, zlagam se, ujemam se εἰς τωὐτὸ αἱ γνῶμαι συνέδραμον; τοῖς κριταῖς zedinim se, dogovorim se o volitvi sodnikov, τῇδε τοῦτο συντρέχει sreča in radost hodita skupno; c) derem, drevim se proti komu, spopadem se εἰς χεῖρας.
-
σύν-τροφος 2 (συν-τρέφω) 1. s kom vred vzgojen ali zrejen, kdor s kom skupaj raste; subst. ὁ sodojenec, sovrstnik; kdor s čim ali v čem živi. 2. a) zaupen, soroden, prirojen, πενία krušna sestra; b) navajen, navaden, običajen, lasten τινί.