-
ἔμ-μηνος 2 (μήν) mesečen.
-
ἔμ-μισθος 2 (μισθός) najet, kdor dobiva plačo, plačan; ἔμμισθον ποιῶ τινα dajem komu zaslužek (podporo, pokojnino).
-
ἔμμονος 2 (ἐμ-μένω) stanoviten, vztrajen, neprestan.
-
ἔμ-μορος 2 (μόρος) ep. deležen τινός.
-
ἐμ-παθής 2 (πάθος) strasten, zelo razburjen, zelo žalosten.
-
ἔμπαιος 2 (ἐμπάζομαι) izveden, vešč, spreten v čem τινός.
-
ἔμ-πεδος 2 (πέδον) na tleh stoječ 1. trden, neomajen, nepremenljiv, stanoviten φρόνημα, ἦτορ, τεῖχος, μένος, neoslabljen ἴς, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ὅρκος. 2. o času: trajen, stalen, neprestan πόνος, φυλακή, κομιδή. – adv. ἔμπεδον, ἐμπέδως trdno, stalno, neprestano μένω, θέω; včasih z ἀεί, ἀσφαλέως αἰεί.
-
ἔμ-πειρος 2 (πεῖρα) izveden, vešč, izkušen τινός, περί τι; ναῦς (pre)izkušen; τὸ ἐμπειρότερον večja izkušnja. – ἐμπείρως ἔχω τινός poznam koga po izkušnji (občevanju).
-
ἔμ-πηρος 2 ion. pohabljen, kruljav, hrom.
-
ἔμπληκτος 2 (ἐμ-πλήσσω) 1. zbegan, presenečen, pobit, osupel. 2. nepremišljen, nespameten, omahljiv, nestanoviten. – adv. -πλήκτως, τὸ ἐμπλήκτως ὀξύ brezumna naglica.
-
ἔμ-πνοος, skrč. ἔμπνους 2 ki še diha, živi, ἔμπνοός εἰμι sem še živ, diham.
-
ἐμπόδιος 2 (ἐμ-ποδών) napoten, ovirajoč, ἐμπόδιος γίγνομαι oviram; τὸ ἐμπόδιον zapreka, ovira.
-
ἐμ-πολέμιος 2 (πόλεμος) kar spada k vojski, vojni, vojsken, ταῦτα τὰ ἐμπολέμια tako je v vojni.
-
ἔμ-πῡος 2 (πῦον) poet. gnojen βάσις.
-
ἔμ-πυρος 2 (πῦρ) v ognju, ognjen, goreč, τέχνη umetnost delavcev z ognjem, τὸ ἔμπυρον žgalna daritev, žrtev za umrlim (iz katere se je izpraševala božja volja).
-
ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.
-
ἐμ-φερής 2 (φέρομαι) ion. poet. podoben, sličen, enak, τινί τι komu v čem.
-
ἔμ-φοβος 2 1. poet. grozen, strašen θεοί. 2. NT boječ, prestrašen.
-
ἔμ-φρουρος 2 (φρουρά) 1. ki spada k posadki, οἱ ἔμφρουροι posadka, straža. 2. ki ima posadko, preskrbljen s posadko.
-
ἔμ-φρων 2 (φρήν) pri zavesti, zaveden, preudaren, pameten, razumen.